Narekovaji na »sto in en način«

»Noben prevod ni absolutno dokončen.«

Ameriški akademik Robert M. Grant je želel z zgornjim citatom poudariti, da je prevajanje kot umetnost, saj lahko dva prevajalca isto besedilo prevedeta na vsaj tri načine - odvisno od dneva v tednu, luninih men in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na njuno izbiro besed in tvorjenje povedi. Pri Leemeti trdimo, da so lahko »visoka« umetnost tudi narekovaji, še posebej, če se jih lotimo Slovenci.

Pa poglejmo zakaj. Danes se bomo posvetili skladenjski in neskladenjski rabi narekovajev.

Skladenjska raba …

Tukaj nastopa narekovaj kot ločilo, s katerim označujemo premi govor, naslove, citate ali pa z njim dajemo besedam poseben pomen. Kot smo zapisali že v enem od prejšnjih glasil, so narekovaji stična ločila. Ločimo: dvojni srednji (» «), enojni srednji (› ‹), dvojni spodaj-zgoraj („ “), enojni narekovaj spredaj-zgoraj (‚ ʼ) in dvojni narekovaj zgoraj ('' ''). Pri rokopisu navadno uporabljamo dvojni narekovaj spodaj-zgoraj, torej „ “.

Enojni narekovaji navadno zaznamujejo zgolj pomen (Loti/Charlotte ’Karla’).

Po drugi strani dvojne narekovaje (»«, „“, ali ” ”) navadno uporabimo za označevanje dobesednega navedka, poudarjanje besede ali besedne zveze.

Če moramo v besedilu, ki je že v narekovajih, še kaj dodatno zaznamovati, uporabimo kombinacijo dveh različnih narekovajev: npr. enojnega (torej: » ‚ ‘ « ali „ ‚ ‘ “).

V premem govoru

Projektni vodja je naročil prevajalcu: »Prosim, če prevedeš besedilo do srede.«
»Ja, seveda,« je odgovoril prevajalec.
»Če potrebuješ še kaj,« je rekel projektni vodja, »sem ti na voljo.«
Za označevanje citatov
Nataly Kelly je zapisala, da »Vsak, ki zna pisati, še ne more biti pisatelj. Vsak, ki zna dva jezika, pa ne more biti prevajalec.«
Za označevanje citata v citatu
Dovolite mi, da citiram iz Hudečkovega pomembnega članka, da »Cirilove besede ‚za to si moramo prizadevati samiʼ odlično povzemajo bistvo našega časa …«
Za poudarjanje pomena besed, položaja ali vrednosti besede ali besedne zveze
Bila je prava »prijateljica«.
V naslovih podjetij, ustanov, umetnostnega dela (samo, kadar moramo naslov dela ločiti od osebe v njem)
»Soči« je znana Gregorčičeva domovinska izpoved.