Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika


  • Jezikovne dileme
/ 22. Junij 2018
3
MIN

Žid ali jud in velika začetnica

Etnična in verska pripadnost sta področji, ki zahtevata veliko tenkočutnosti, jezikovnega, sociološkega in tudi zgodovinskega znanja. Ko enkrat razčistimo osnovne pojme, pa je zadeva zelo preprosta.

Žid ali jud? Mala ali velika začetnica?

Začnimo članek s poimenovanjem stare etnično-verske skupine, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in katere pripadniki so (bili) tudi:

  • Albert Einstein,
  • Sigmund Freud,
  • Harrison Ford in
  • Marilyn Monroe.

Poimenovanje Jud je Žida zamenjalo v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.

Zamenjavo naj bi si zaradi pridobljenega slabšalnega pomena želeli predvsem predstavniki Judovske skupnosti Slovenije. Poimenovanje Žid tako ostaja v starejši literaturi in zemljepisnih imenih (Židovska ulica), zaradi spoštovanja pripadnikov judovske skupnosti pa je prav, da jih poimenujemo tako, kot želijo sami.

Beseda Jud izhaja iz toponima Judeja, ki je dežela, iz katere prihajajo Judje, pri čemer se dežela sama imenuje po Jakobovem sinu Judi.

Mala ali velika začetnica?

Malo začetnico po Pravopisu uporabljamo:

  • za pripadnika judovske vere (z malo zapisujemo tudi pripadnike drugih ver, npr. katoličan, musliman, budist itd.),
  • v prenesenem pomenu za ekspresivno naslavljanje oderuhov in stiskačev, npr. Želel je denar za uslugo. Se vidi, da je žid.

Veliko začetnico uporabljamo za:

  • pripadnika naroda (enako kot Slovenec), npr. Slaba polovica Judov živi v Izraelu, ostale večje skupnosti pa najdemo v ZDA in Evropi.​
Kaj bi naredili, če bi pisali o Judu, ki je hkrati tudi pripadnik judovske vere? Bi se odločili za malo ali veliko začetnico?

Rom ali Cigan

Najprej rešimo dilemo glede male in velike začetnice.

Romi so pripadniki etnične skupine, ki živi v različnih državah, zato je po Pravopisu ustrezen zapis z veliko začetnico.

Z malo bi zapisali zgolj ekspresivno rabljene izraze, npr. za slabo oblečenega človeka (Okrog hodi kot cigan), za nered (V hiši je kot pri ciganih) ali psovke.

Zdaj pa k vprašanju – Rom ali Cigan?

Poimenovanje Rom, kot sebe poimenujejo tudi pripadniki romskega ljudstva, je v ospredje stopilo v novejšem času predvsem zaradi negativnega prizvoka, ki ga je pridobila beseda Cigan. To beleži tudi nova izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki Cigana opredeljuje kot slabšalno poimenovanje za Roma. Beseda cigan je sicer razširjena v več evropskih jezikih (npr. madž. ​Cigány, špan. Gitano, nem. Zigeuner), vendar jo danes razumemo kot diskriminatorno in politično nekorektno. Čeprav je bila včasih beseda Cigan nevtralno poimenovanje za pripadnike romskega ljudstva, je pomembno zavedanje, da se tudi v jeziku odražajo družbene razmere in da skladno s tem izbiramo primerna poimenovanja.

Bosenc, Bosanec in Bošnjak

Slovenski pravopis nam za poimenovanje prebivalcev Bosne in Hercegovine ponuja dve različici:

  • Bosenca in Bosanca.

Seveda v rabi občutno prevladuje raba drugega in iz njega izpeljanega pridevnika bosanski (namesto bosenski). Primer Bosenc tako ostaja eden od tistih malce po sili vpeljanih izrazov, ki se v rabi niso ustalili.

Ker je beseda Bosanec v slovenščini pridobila tudi negativne konotacije, se v želji po nevtralnem poimenovanju včasih uporablja napačno poimenovanje Bošnjaki. Poimenovanje Bosanci se namreč nanaša na vse prebivalce in pripadnike Bosne in Hercegovine, ki se lahko uvrščajo med današnje bosanske Hrvate, bosanske Srbe in Bošnjake. Bošnjaki so torej samo eden od južnoslovanskih narodov, ki živijo v Bosni in Hercegovini.

Afroameričan in črnec

Še zadnja zagonetka, ki se ji bomo posvetili danes, pa je razmerje med poimenovanji:

  • Afroameričan, črnec in zamorec.

Družbeno občutljive teme lahko namreč s poimenovanjem prinesejo tudi pomenske napake, kot se je zgodilo z izrazom Afroameričan.

Izraz črnec je povsem nevtralno poimenovanje za človeka, ki je črne rase oziroma barve polti. V želji po večji politični korektnosti pa se je za pripadnike črne rase začel uveljavljati izraz Afroameričani. Poimenovanje je neustrezno, saj izključuje vse pripadnike črne rase, ki niso Američani.

Afroameričan, Afro-američan ali Afro-Američan?

Zloženke z vezajem v slovenščini imenujemo tudi priredne zloženke, saj združujejo dve sestavini v prirednem razmerju, npr.

  • angleško-slovenski slovar je angleški in slovenski slovar,
  • turistično-rekreacijski center je center s turističnimi in rekreacijskimi dejavnostmi.

Več o tej temi najdete v našem že objavljenem članku, mi pa se zdaj vrnimo k našemu primeru.

Zapis Afro-Američan bi torej označeval pomen Afričana in Američana. Ustreznejši je torej zapis Afroameričan, ki označuje Američana afriškega rodu.

Nekorektna poimenovanja za ljudi črne rase so na primer izrazi niger, črnuh in zamorec. Čeprav včasih, ko kdo vzdihne, da dela kot zamorec, ali ko umazanemu otroku rečemo, da je črn kot zamorec, ne pomislimo več na slabšalni pomen poimenovanja, je pomembno zavedanje, da izraz izhaja iz zgodovinsko slabega družbenega položaja črncev in rasnega razlikovanja.

Pri izbiri izrazov torej venomer upoštevajmo tudi širši kontekst in vselej bodimo uvidevni ter nikoli žaljivi.

Se spomnite še kakšnega podobnega primera z dvojnico? smiley

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki