21. februar je mednarodni dan materinščine, zato ta blog posvečamo slovenščini. Slovenščina je materni jezik približno 2,4 milijona ljudi, od tega jih v Sloveniji živi 1,85 milijona.
Čeprav na svetu vsaka dva tedna izgine en jezik, se nam ni treba bati, da bi se to zgodilo slovenščini. Govorcev le ni tako malo, kot bi morda sklepali glede na velikost države.
Slovenščino kot materni jezik govorijo tudi v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, madžarskem Porabju ter v Nemčiji, ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in Južnoafriški republiki. Slovenščino poučujejo na lektoratih na 54 univerzah v 25 državah po svetu.
Kaj sploh je materni jezik in zakaj je pomemben za razvoj narodne zavesti?
Maternega jezika se naučimo kot prvega. V njem najlažje čustvujemo, razmišljamo, doživljamo in razumevamo sebe ter sporočamo drugim o sebi in svetu.
Gledano širše je materni jezik pomemben za razvoj narodne zavesti. Z njim ohranjamo zgodovinsko dediščino, tradicijo lastne družine ter naroda. Star pregovor pravi: »Če umira moj jezik, umira tudi moj narod.«
Materni jezik, drugi jezik in tuji jezik
- PRVI ali materni jezik je tisti, ki se ga človek uči kot prvega, ali tisti, ki ima prednost v večjezikovni skupnosti.
- DRUGI jezik je jezik okolja, ki se ga otrok uči v šoli oziroma iz okolja. Navadno je uradni jezik javnega življenja, oseba pa se ga nauči zaradi lažje komunikacije.
- TRETJI tuji jezik je neprvi jezik, ki se ga posameznik uči v šoli. Ni sredstvo sporazumevanja v okolju, v katerem oseba živi. Ima status tujega jezika.
Slovenščina je eden od 24 uradnih jezikov v EU
Slovenščina je v Sloveniji državni in uradni jezik. Pri sporazumevanju se uporablja na uradih, šolah in v drugih javnih ustanovah ter medijih. V slovenščini morajo biti tudi vsi javni napisi, kot so oglasi, krajevne in ulične oznake ter drugo.
Republika Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije in od takrat je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije. Slovenski predstavniki na zasedanjih govorijo slovensko, njihovi govori pa so prevajani v vse druge uradne jezike in obratno. Slovenski državljani lahko pišemo organom v EU v slovenščini ter od njih v slovenščini prejmemo tudi odgovor.
Čeprav je slovenščina danes sprejeta širše, kot je bila včasih, ne gre zanemariti dejstva, da je v teh časih skoraj nujno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Pri učenju katerega od največjih svetovnih jezikov vam lahko pomaga tudi brezplačni program za učenje jezikov Duolingo, ki smo ga opisali v blogu »Učenje tujih jezikov z Duolingom«.












Komentarji
Pozdravljeni,z veseljem
Branko Caglič v
Pozdravljeni,z veseljem prebiram vaše bloge in se iz njih učim. Čeprav sem star 65 let in sem po poklicu magister strojništva, mi je še vedno zelo mar za naš jezik. Zanima pa me, zakaj se reče materni jezik in ne materin, saj je od matere. Čudno se bere: maternega jezika (namesto materinega)...Nekoga res pošlješ v p...materno, ampak to je v pogovorni obliki.Prav tako me moti izraz oljčno olje, saj ni izdelano iz oljke, ampak iz oliv. Včasih smo uporabljali bolj logična poimenovanja. Kaj menite vi o teh novostih v jeziku?Lep pozdravBranko Caglič
Pozdravljeni, g. Branko
Andrej v
Pozdravljeni, g. Branko!Veseli nas, da z veseljem prebirate naše prispevke.Kar se tiče razlike med "materinim" in "maternim", gre zgolj za razlikovanje med svojilnimi in vrstnimi pridevniki. "Materin" je svojilni, torej pripada materi oz. je od matere, "materni" pa vrstni, torej za katero vrsto jezika gre. Pri oljki pa gre za to, da je glede na SSKJ oljka lahko drevo ali pa sadež, ki ga poznamo tudi pod imenom oliva. Torej je pravilno "olivno olje" ali "oljčno olje".Upam, da smo s tem odgovorm pojasnili kakšno dilemo.Lep dan še naprej
Dodaj nov komentar