Kadar sta v stavku predmet in osebek ena in ista stvar, je treba uporabiti povratni osebni zaimek. Pa ga znamo? Kaj to sploh je? Tudi dvočrkovna beseda ob glagolu, za katero pogosto nismo prepričani, ali jo je treba uporabiti (bliska ali bliska se) oz. je ne znamo uporabiti pravilno (opomogel sem si ali opomogel sem se), je povratni osebni zaimek. Z malo poznavanja se lahko izognemo nerodni rabi jezika.
Kaj sploh so zaimki? Lotimo se najprej tega.
Zaimek je beseda, ki nadomešča samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo. Samostalnike nadomeščajo samostalniški zaimki, pridevnike pa pridevniški zaimki.
Poglejmo si primera:
Njega ni bilo v službo.
Njega uporabimo namesto samostalnika (Anžeta ni bilo v službo), zato je to samostalniški zaimek.
Podaj mi tisto knjigo.
Tisto je kazalni (pridevniški) zaimek. Saj se še spomnite iz osnovne šole, da se po pridevnikih sprašujemo kakšen, kateri in čigav, kajne?
Zdaj pa se lotimo povratnih osebnih zaimkov. Ti so prava pravcata posebnost slovenščine. Zanimivo je, da sploh nimajo imenovalniške oblike in da imajo samo ednino. Iste oblike uporabljamo za moški, ženski in srednji spol, tudi za prvo, drugo in tretjo osebo. Torej sploh ne morejo biti tako zelo zapleteni, kajne?
Spadajo med samostalniške zaimke, uporabljamo pa jih, kadar sta osebek in predmet ista stvar.
Torej: Irena v ogledalu vidi sebe.
Osebek je Irena, predmet pa sebe, torej je sebe povratni osebni zaimek!
Sklanjamo pa ga na naslednji način (samo v ednini):
| Imenovalnik: | ga ni, kot smo že omenili |
| Rodilnik: | sebe/se |
| Dajalnik: | sebi/si |
| Tožilnik: | sebe/se |
| Mestnik: | o sebi |
| Orodnik: | s sabo/seboj |
Kot smo zapisali na začetku članka, navedeno sklanjanje uporabljamo v vseh številih, spolih in osebah:
Ustrelil je njo, nato še sebe (moški spol, tretja oseba, ednina).
Poleg sebe nista želeli imeti nikogar (ženski spol, tretja oseba, dvojina).
Povratno osebne zaimke pogosto zasledimo ob glagolih. Takrat se zna poroditi vprašanje, ali je pravilno se ali si.












Komentarji
Se vedno ne vem, ali si upam,
AJ v
Se vedno ne vem, ali si upam, ali se ne upam. Torej, upam sebi ali upam sebe. Ne vem, kateri sklon bi sploh uporabil.
Ok, rekel pa bi "ne upam si
AJ v
Ok, rekel pa bi "ne upam si priznati", torej tretji sklon.
Upam si.
Ana v
Upam si.
No, da vas ne bomo več
Martina v
No, da vas ne bomo več puščali v negotovosti: po Slovenskem pravopisu je pravilno seveda »upati si«, tako da čestitamo tistim, ki ste to vedeli, vsem pa se zahvaljujemo za prispevek k zanimivi razpravi. Vaši Leemetovci
Tudi ''upati se'' je možnost,
14miles v
Tudi ''upati se'' je možnost, kadar se ''se'' nanaša na povedkovo določilo, npr. usesti se, ustreliti se ...Upam se ustreliti.
<div style=""><div style=""
Sanja v
<div style=""><div style="">Najprej se vam zahvaljujemo za prebiranje našega bloga in vaš komentar.</div><div style=""> </div><div style="">Prek zasebnega sporočila je podobno misel izrazil že en bralec.</div> <div style="">Osnovna oblika glagola je seveda "upati si", vendar se glede na Slovenski pravopis povratni osebni zaimek spremeni, če tudi nedoločnik, ki stoji ob tem glagolu, že vsebuje povratni svojilni zaimek, ki pa je tokrat "se" (torej v vašem primeru "spustiti se"). Tudi po SSKJ je lahko ob glagolu "upati" v določenih primerih dovoljen osebni povratni zaimek "se".</div> <div style="">Hvala in lep pozdrav</div></div>
Meni se zdi, da je "upati se"
Borut Cerkovnik v
Meni se zdi, da je "upati se" tudi možno. Če si sposodim vašo ilustracijo z začetka tega članka, potem je razlika med "Leemeta si je upala pogledati v ogledalo" (recimo v vzvratno ogledalo v avtu) in "Leemeta se je upala pogledati v ogledalu" (ker je npr. vedela, da ima globoko rano na obrazu ipd.).
Dodaj nov komentar