Brezplačen

Hitri izračun cene

x

Prikaz razlik med izrazoma ‘je treba’ in ‘je potrebno’ v slovenski rabi.
123
V središču / 05. Oktober 2012

Ali »je treba« ali »je potrebno« prebrati to objavo?

V jeziku se pogosto srečujemo z izrazi, ki se na prvi pogled zdijo povsem nedolžni, a hitro povzročijo zadrego, ko jih moramo pravilno uporabiti. Ena takšnih dilem je izbira med izrazoma »treba je« in »potrebno je«.

 

Čeprav oba zvenita podobno, med njima ni popolne zamenljivosti — in prav zaradi tega se v besedilih pogosto pojavljajo napake. Pri vsakodnevnem pisanju opazimo, da se številnim uporabnikom zdi izbira skoraj intuitivna, zato radi posežejo po obliki, ki jim zveni lepo, a ta v resnici ni ustrezna v vseh kontekstih.

 

»je treba« ali »je potrebno«

Vsekakor prvo! In sicer zato, da boste izvedeli, zakaj se druga oblika v zadevnem primeru ne uporablja. :)

Raba pridevniške oblike »potrebno je« namesto naklonske oblike »treba je« je ena najpogostejših napak v besedilih, zato bomo poskusili pojasniti razliko med izrazoma.

 

POTREBNO je – pridevniška oblika

»Potrebno« je pridevniška beseda, ki se navadno uporablja kot levi prilastek ali kot povedkovo določilo.

Primeri pravilne rabe:

Za življenje je potreben kisik.

Za učenje jezika je potrebne veliko volje.

Gre torej za pridevnik, ki se pregiba in se pomensko navezuje na samostalnik.

 

TREBA JE – nepregibni povedkovnik

»Treba« pa je nepregibni povedkovnik, ki se uporablja ob pomožniku biti in nedoločniku ter nastopa kot povedkovo določilo. Izraža nujo, hotenje, namero in ga lahko praviloma nadomestimo z glagolom »morati«.

Primeri iz SSKJ:

Temelje stavbe je treba okrepiti.

Za vpis je treba predložiti dokumente.

 

Ko se stvari zapletejo …

Kot že rečeno, na mestu drugega pogosto (napačno!) zasledimo prvi izraz, npr.:

Nepravilno: Potrebno je prebrati celotna navodila.
Pravilno: Treba je prebrati celotna navodila.

Nepravilno: Starejšim je potrebno pomagati.
Pravilno: Starejšim je treba pomagati.

Zakaj so zgornji primeri napačni?
Ker pridevnik »potrebno« ne more prevzeti vloge nepregibnega povedkovnika, ki ga zahteva konstrukcija z biti + nedoločnik.

 

Kako si pomagamo, če smo v dvomih?

Zelo preprosto:

Poskusite, ali lahko izraz »potrebno je« nadomestite s »treba je«.

Če to gre — je pravilna oblika treba je.

Če zamenjava ne deluje — gre verjetno za primer, kjer imate v stavku pridevnik, ki se navezuje na samostalnik (npr. potrebni dokumenti, potrebna količina, potreben čas).

 

Včasih nam prav takšne drobne razlike najbolj nagajajo — ravno zato, ker se besede zdijo tako sorodne in tako pogosto slišane v vsakdanji rabi. A ko razumemo, kateri izraz izraža nujo (treba je) in kateri je pridevnik (potrebno), dilema hitro izgine.

Najbolje pa je: ko enkrat osvojimo razliko, jo za vedno opazimo tudi v besedilih drugih.

Komentarji

Super članek in nasveti. To

Super članek in nasveti. To dilemo, kdaj kaj uporabiti, sem imela vedno in premalo energije, da bi jo razrešila. Hvala za vse kar z nami delite. Lep pozdrav!

Najlepša hvala za vaš

Najlepša hvala za vaš prijazen zapis! Veseli nas, da vam je članek pomagal razjasniti dilemo. Takšne jezikovne podrobnosti nas včasih spremljajo leta, pa si nikoli ne vzamemo časa, da bi jih do konca razčistili – zato smo še toliko bolj veseli, če lahko pri tem pomagamo. Hvala, ker berete naš blog in nas spremljate.
Lep pozdrav! Ekipa Leemete

Spoštovane gospe in gospodje,

Spoštovane gospe in gospodje,
učim se slovenščine in mnogi vaši članki mi pri tem pomagajo. Nasvet v tem članku „Če zamenjava ne deluje ...“ pa pomaga le maternim govorcem, ki se lahko zanašajo na svoj jezikovni čut. 
Tukaj bi bila bolj koristna jasna pravila, npr. „treba je“ se sme uporabljati le z glagolom, nikoli pa s samostalnikom, „potrebno“ pa se sme uporabljati le s samostalnikom, nikoli pa z glagolom!

Lep poszdrav

Gerhard 

Spoštovani gospod Gerhard,

Spoštovani gospod Gerhard,

najlepša hvala za vaš komentar – in veseli nas, da vam naši članki pomagajo pri učenju slovenščine.

Imate popolnoma prav, da je pri učenju tujega jezika občutek za jezik pogosto premalo in da so jasna pravila zelo dobrodošla. Vaš predlog je zelo razumljiv. Vendar je raba nekoliko bolj zapletena: zveza treba je se res uporablja z nedoločnikom (npr. treba je počakati), medtem ko se potrebno pogosto pojavlja ob samostalniku (potrebna je pomoč). Vendar tudi potrebno je počakati v slovenskem jeziku ni slovnično napačno – je pa slogovno manj priporočljivo, zlasti v skrbno oblikovanih besedilih.

Zato smo v članku poskušali pokazati predvsem razliko v slogovni ustreznosti, ne le v slovnični pravilnosti.

Hvala za vašo pozorno branje in tehtno pripombo – takšni komentarji pomagajo tudi nam razmišljati bolj jasno.

Lep pozdrav
ekipa Leemete

V povezavi z zgoraj opisanim

V povezavi z zgoraj opisanim je veliko slabša še raba glagola rabiti namesto morati ali potrebovati v zaporedju z drugim glagolom, kar v slovenščini nikoli ni primer (razen pomožnega biti) in zveni izredno grdo.

Pozdravljeni, hvala za zelo

Pozdravljeni, hvala za zelo tehten komentar!
Res je, raba glagola rabiti v pomenu morati (npr. »rabim iti«, »rabiš narediti«) je v knjižni slovenščini neustrezna in slogovno zaznamovana. Takšna konstrukcija je pogosta predvsem v pogovornem jeziku, a v formalnih in pisnih besedilih ni priporočljiva. V standardni slovenščini zato raje uporabljamo morati ali ustrezne oblike glagola potrebovati, odvisno od pomena. O glagolu morati smo pisali v članku: https://www.leemeta.si/blog/slovnica/glagol-morati-in-glagol-moci-kaksna-je-razlika
Hvala, da ste opozorili še na ta vidik – takšne dopolnitve lepo zaokrožijo jezikovno razpravo.
Lep pozdrav, ekipa Leemete

Spoštovani,

Spoštovani,

zanima me pravilna raba "zakaj" in "čemu".

Najlepša hvala za pojasnilo.

Ljiljana Poznanović

Spoštovani, hvala za vaše

Spoštovani, hvala za vaše vprašanje.
Razlika med »zakaj« in »čemu« je predvsem v pomenu in slogovni rabi.

  • Zakaj uporabljamo, ko sprašujemo po vzroku ali razlogu:
    Zakaj zamujaš? (Zaradi česa?)
  • Čemu pa pomeni »s kakšnim namenom« ali »za kaj« in je danes nekoliko bolj knjižno oziroma manj pogosto v pogovornem jeziku:
    Čemu to služi? (Za kaj je to namenjeno?)

V vsakdanji rabi se pogosto uporablja »zakaj« tudi tam, kjer bi bilo primerneje uporabiti »čemu«, vendar v knjižni slovenščini med njima obstaja pomenska razlika: vzrok (zakaj) in namen (čemu).
Upamo, da vam pojasnilo pomaga.
Lep pozdrav, ekipa Leemete

Dodaj nov komentar

Filtered HTML

  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Dovoljene HTML oznake:<a> <em> <strong> <cite> <blockquote> <code> <ul> <ol> <li> <dl> <dt> <dd>
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
10 + 8 =
Reši to preprosto matematično nalogo in vnesi rezultat. Npr. za 1 + 3 vnesi 4.

Podobni članki

17. November 2023
prevajanje, prevajalec, prevajalska pot, začetnik, kaj bi moral vedeti, začetki, kariera
Prevajanje
3 MIN
14
pogled
Mar ne bi bilo naravnost krasno, če bi v trenutkih, ko se odločamo za novo karierno pot ali pa slednjo šele začenjamo, v roke dobi...
29. April 2021
kavarna, terasa, pijače, kava, natakar
Slovnica
3 MIN
71
pogled
Tokratni članek začenjamo z anekdoto. V kavarni se srečata stara prijatelja – Martin,  študent slovenistike, in Luka, študent novi...