Tokratni članek začenjamo z anekdoto.

V kavarni se srečata stara prijatelja – Martin,  študent slovenistike, in Luka, študent novinarstva. Po prvem kozarčku Luka predlaga, da spijeta še enega.

Martin: »Ne, hvala, jaz ne bom.«

Luka: »Alo, en ni noben!«

Martin: »Res je, prav imaš!«

Luka: »No, natakar, prinesi še enega!«

Martin: »Ne, ne nisem mislil tako. Prav se reče: eden ni nobeden. In ne, jaz odhajam, hvala.«

Lahko si predstavljate, kako ga je Luka pogledal. Martin je že od nekdaj občutljiv na napačno rabo zaimkov – samostalniškega nihče in pridevniškega nobeden – in števnikov en/eden. Čuden tič, ampak takšen pač je. 

Nihče ni prišel

Nihče je nikalni samostalniški zaimek, ki zaznamuje poljubno osebo – ne razlikuje moškega, ženskega ali srednjega spola – in poljubno število ljudi. Nikalni zaimek, s katerim poimenujemo nežive samostalnike, je nič (pazite: oblika v orodniku je z ničimer).

• Nikomur ne morem zaupati.
• Res ne vidim nikogar.
• Res ne vem, zakaj nihče ni prišel.

Zaimek nihče je v stavku samostojni stavčni člen, pregibamo ga samo v ednini:

Nobeden ni prišel

Nobeden je posamostaljeni nikalni zaimek, ki razločuje spol (moški, ženski, srednji) in število (ednina, dvojina, množina). Velikokrat v stavku stoji ob predlogu od.

• Nobene ni bilo na spregled.
• Enostavno se z nobenimi nismo razumeli.
• Nobeden od politikov se ni želel opredeliti.

Noben gost ni prišel

Noben je pridevniški zaimek. Po njem se vprašamo z vprašalnico kateri, v stavku pa nastopa v vlogi levega prilastka oz. ob sebi potrebuje jedrni samostalnik, od katerega prevzame slovnične lastnosti (spol, sklon, število).

• Res ne moremo obdržati nobene stranke?
• Nobeno živo bitje ne želi ostati samo.

Razliko med zaimkoma noben in nobeden lahko ponazorimo na preprostih primerih:

1. Na rojstnodnevno zabavo ni prišel nobeden. (zaimek kot samostojni stavčni člen)

2. Na rojstnodnevno zabavo ni prišel noben sošolec. (zaimek v vlogi levega prilastka)

En/eden je prišel

Pri rabi števnikov en in eden si zapomnite preprosto pravilo:

⇒ če se števnik moškega spola pojavi ob samostalniku, uporabimo obliko en, če stoji samostojno v povedi, uporabimo števnik eden.

• Naredila je samo en pulover.
• Na zabavo je prišel samo eden.

Povzetki članka za konec

Poudarke tokratnega članka lahko strnemo v tri alineje:

• Zaimek nobeden uporabimo, ko želimo izraziti spol ali število npr. samostalnika, na katerega se zaimek nanaša, v nasprotnem primeru uporabimo zaimek nihče.
• Zaimek noben uporabljamo le, če nastopa v vlogi levega prilastka, če ne, uporabimo zaimek nobeden.
• Števnik en uporabljamo ob samostalniku, eden pa, če stoji samostojno v povedi.