Tokratni članek začenjamo z anekdoto.
V kavarni se srečata stara prijatelja – Martin, študent slovenistike, in Luka, študent novinarstva. Po prvem kozarčku Luka predlaga, da spijeta še enega.
Martin: »Ne, hvala, jaz ne bom.«
Luka: »Alo, en ni noben!«
Martin: »Res je, prav imaš!«
Luka: »No, natakar, prinesi še enega!«
Martin: »Ne, ne nisem mislil tako. Prav se reče: eden ni nobeden. In ne, jaz odhajam, hvala.«
Lahko si predstavljate, kako ga je Luka pogledal. Martin je že od nekdaj občutljiv na napačno rabo zaimkov – samostalniškega nihče in pridevniškega nobeden – in števnikov en/eden. Čuden tič, ampak takšen pač je.
Nihče ni prišel
Nihče je nikalni samostalniški zaimek, ki zaznamuje poljubno osebo – ne razlikuje moškega, ženskega ali srednjega spola – in poljubno število ljudi. Nikalni zaimek, s katerim poimenujemo nežive samostalnike, je nič (pazite: oblika v orodniku je z ničimer).
- Nikomur ne morem zaupati.
- Res ne vidim nikogar.
- Res ne vem, zakaj nihče ni prišel.
Zaimek nihče je v stavku samostojni stavčni člen, pregibamo ga samo v ednini:
imenovalnik | nihče |
rodilnik | nikogar |
dajalnik | nikomur |
tožilnik | nikogar |
mestnik | (o) nikomer |
orodnik | (z) nikomer |
si zapomnite,
da zaimek nihče zaznamuje poljubno osebo (ne glede na število in spol),
uporabljamo ga večinoma za splošna poimenovanja.
Nobeden ni prišel
Nobeden je posamostaljeni nikalni zaimek, ki razločuje spol (moški, ženski, srednji) in število (ednina, dvojina, množina). Velikokrat v stavku stoji ob predlogu od.
- Nobene ni bilo na spregled.
- Enostavno se z nobenimi nismo razumeli.
- Nobeden od politikov se ni želel opredeliti.
Noben gost ni prišel
Noben je pridevniški zaimek. Po njem se vprašamo z vprašalnico kateri, v stavku pa nastopa v vlogi levega prilastka oz. ob sebi potrebuje jedrni samostalnik, od katerega prevzame slovnične lastnosti (spol, sklon, število).
- Res ne moremo obdržati nobene stranke?
- Nobeno živo bitje ne želi ostati samo.
Razliko med zaimkoma noben in nobeden lahko ponazorimo na preprostih primerih:
1. Na rojstnodnevno zabavo ni prišel nobeden. (zaimek kot samostojni stavčni člen)
2. Na rojstnodnevno zabavo ni prišel noben sošolec. (zaimek v vlogi levega prilastka)
En/eden je prišel
Pri rabi števnikov en in eden si zapomnite preprosto pravilo:
⇒ če se števnik moškega spola pojavi ob samostalniku, uporabimo obliko en, če stoji samostojno v povedi, uporabimo števnik eden.
- Naredila je samo en pulover.
- Na zabavo je prišel samo eden.
Povzetki članka za konec
Poudarke tokratnega članka lahko strnemo v tri alineje:
- Zaimek nobeden uporabimo, ko želimo izraziti spol ali število npr. samostalnika, na katerega se zaimek nanaša, v nasprotnem primeru uporabimo zaimek nihče.
- Zaimek noben uporabljamo le, če nastopa v vlogi levega prilastka, če ne, uporabimo zaimek nobeden.
- Števnik en uporabljamo ob samostalniku, eden pa, če stoji samostojno v povedi.