Če mislite, da je jezikovna stroka dolgočasna, potem nas še niste ujeli na radiu ali televiziji. Leemetina ekipa se redno pojavlja v oddajah RTV Slovenija (radio in TV), v oddaji Dobro jutro, na Radiu Prvi , Radiu Sraka in še kje. Povsod, kjer se govori o jeziku – tam smo tudi mi. In ko besede začnejo delati težave, jih pospravimo v red … s kančkom humorja.
Tokrat predstavljamo prvi del zbirke jezikovnih biserov iz oddaj, kjer je naš Andrej Salobir s sodelavkami z Leemete razlagal, zakaj je »štrudelj« bolj slasten v nemščini, zakaj nas jumping jacksi ne ogrejejo jezikovno in kako napišemo »marsikdo«, da nas ne bo bolela glava.
»Nimam cajta za štrudelj!« – Germanizmi med nami
Kremšnita, knof, štrudelj, cajt – zveni okusno, a hkrati jezikovno vprašljivo. V tej oddaji sta Andreja Gradišar in Andrej Salobir razčlenila najpogostejše germanizme, ki jih Slovenci uporabljamo skoraj vsak dan. Nekateri so že tako domači, da skoraj pozabimo, da niso zares naši.
Ste vedeli?
Beseda »bremza« izvira iz nemške Bremse, pravilno pa bi rekli zavora.
Oddaja Kiks: 26. 4. 2025: Poslušajte oddajo
Fitnes za telo in jezik: Jumping jacks ali poskoki?
Če se januarja lotite vadbe, se poleg mišic hitro oglasijo še jezikovne dileme: leg day ali dan za noge? Workout ali vadba? Naš Andrej v oddaji odlično razloži, da tudi fitnes potrebuje ustrezno jezikovno opremo – in da ima skoraj vsak tuji izraz slovensko alternativo.
Nasvet:
»Deadlift« lahko postane mrtvi dvig, »cardio« pa vzdržljivostna vadba. In ogrevanje? Najbolje z domačimi besedami.
Oddaja Kiks: 14. 1. 2023 Poslušajte oddajo
Facebook slovnica: "Jas bi uprašav ..."
Ko se slovnica sreča z družbenimi omrežji, se pogosto umakne iz pogovora. Manjkajo ločila, napačne črke postanejo norma (g namesto k) in včasih prav vse zveni … kot afekt. Stavki so brez sape, brez vejic, brez jasnega začetka in s še bolj meglenimi končnimi mislimi. Kot da bi nas pri tipkanju prehitela čustva, prsti pa bi se odločili za samostojno pot brez jezikovnega kompasa.
A za vsem tem je pogosto tudi nepoznavanje pravil, ne le hitenje. Ko uporabniki zapišejo »jas bi uprašav«, ne gre za slogovno svobodo, ampak za konkretne slovnične in pravopisne spodrsljaje, ki jih sčasoma začnejo sprejemati kot običajne.
Družbena omrežja so postala prostor, kjer ločila izumirajo, pravopisna pravila pa so pogosto postavljena v kot. In Andrej opozarja: »Neuporaba ločil je postala splošna usmeritev. A še vedno velja: vejica lahko reši življenje.«
Oddaja Kiks: 21. 5. 2022 Poslušajte oddajo
Marsikdo ali marsi kdo? Kaj pa kdorkoli?
Ko se znajdemo pred izrazi, kot so »kdorkoli«, »marsikdo« ali »redkokdaj«, se marsikomu zdi, da bo počil. A brez skrbi! Obstajata dve pravili, ki vam bosta pomagali razvozlati to jezikovno uganko: nerazdružljivost in nezamenljivost.
Teja je v oddaji razložila:
Če izraz ne dopušča vrivanja drugih besed in ne omogoča zamenjave vrstnega reda, ga pišemo skupaj: »marsikdo«, »redkokdaj«, »kdorkoli«. V nasprotnem primeru pa razmislimo o pisanju narazen.
Oddaja Kiks: 3. 4. 2021 Poslušajte oddajo
Ko klingonščina ni šala: umetni jeziki pod drobnogledom
Esperanto, slovio, vilinščina, klingonščina, na'vijski jezik … umetni jeziki so resna stvar! Andrej je v oddaji Jezikanje predstavil, kako nastajajo – a priori (popolnoma izmišljeni) in a posteriori (izpeljani iz obstoječih jezikov). Pa še to: Tolkienov vilinski jezik ima narečja.
Jezik za galaksije:
Je lahko prihodnost prevajanja tudi v »dothraki«? Morda, če znamo pravilno sklanjati tudi »Khaleesi«.
Oddaja Jezikanje: 6. 3. 2020 (Val 202) Poslušajte oddajo
Jezik ni robot – je živ in radoveden
Slovenščina ni jezik, ki bi ga lahko enkrat »naučili na pamet« in potem z njim končali. Je živ, se razvija, prevzema, zavrača in včasih celo malo preseneča. Kot smo slišali v oddajah Kiks in Jezikanje, je jezik včasih popolnoma logičen – drugič pa nas ujame s svojimi pravili, izjemami ali čisto vsakdanjimi »kiksi«.
Najlepše pri vsem tem? Da o jeziku ni treba govoriti suhoparno. Lahko se nasmehnemo, dvignemo obrv, odkrijemo novo besedo in … napišemo še en blog. ![]()
V naslednjem delu bomo obravnavali še več jezikovnih tem, ki so jih razjasnjevali naši strokovnjaki: zakaj ni vseeno, ali rečemo nov avto ali novi avto, zakaj ne rečemo prek občinske meje in zakaj je »Gospa, ste že bila?« čisto običajen, a napačen »kiks«.
Medtem pa – če imate tudi vi kak jezikovni dvom, nam pišite ali ga delite z nami. Morda bo prav vaš vprašaj navdih za naslednji Leemetin blog.










