Ste tudi vi med tistimi, ki se napačni rabi okrajšav raje izognejo in pišejo: »Na Šmarno goro sem odšel z gospodom Antonom, gospodično Milico in gospo Lidijo«?

Zakaj bi dolgovezili, če lahko stvari zapišemo tudi krajše? Okrajšave so dandanes stalnica pisnega sporočanja, če jih le znamo uporabljati slovnično pravilno. Zlasti so priročne okrajšave merskih enot, nazivov in poklicev ter latinskih imen.

Pa si jih oglejmo.

Okrajšave merskih enot

• m, cm, km, min, h, dag …

Te že vsi poznamo, kajne? Zapomniti si moramo samo, da za njimi ne pišemo pike, pred njimi in torej za številko pa je nedeljivi presledek. Zdaj pa k malo težjim okrajšavam. Znate razvozlati naslednje, ki jih zapisujemo s piko?

• b. d., itn., tj., pr. n. št., t. i., t. l., gl.

Gre za okrajšave naslednjih izrazov: brez datuma, in tako naprej, to je, pred našim štetjem, tako imenovani, tega leta, glej.

Okrajšave latinskih besed

V slovenščini so pogoste tudi okrajšave latinskih besed, npr.

• etc. – et cetera, in tako naprej
• et al. – et alii, in drugi
• ibid. – ibidem, prav tam

Okrajšave nazivov in poklicev

Tudi okrajšave znanstvenih nazivov in poklicev uporabljamo ves čas (če ne drugega, da se z njimi bahamo ):

• diplomirani – dipl.
• diplomirani inženir strojništva – dipl. inž. str.
• univerzitetni diplomirani kemik – univ. dipl. kem.
• diplomirani inženir arhitekture – d. i. a.

Za konec pa omenimo še okrajšave, ki so prav gotovo najpogostejše:

• gospod – g.
• gospa – ga.
• gospodična – gdč.

Na tem mestu bi radi poudarili, da okrajšav besed gospod in gospodična ne sklanjamo. Seveda pa brez posebnosti ne gre, in sem spada gospa: okrajšavo naziva gospa namreč sklanjamo v vseh šestih sklonih slovenskega jezika. Poglejmo primer:

Tako, pa smo jih obdelali. Zdaj pa jih le pogumno (in pravilno) uporabljajte. Z njimi bo vaše besedilo namreč preglednejše in gospodarnejše.

Za domačo nalogo pa lahko razmislite o okrajšavi besede milijon (ki ga boste nedvomno še zaslužili ). Ali pa jo morda že poznate?