Prilastek je eden tistih slovničnih elementov, ki jih pri pisanju pogosto uporabljamo čisto samoumevno, dokler se ne znajdemo pred situacijo, ko nenadoma ne vemo več, kaj spada kam. Še posebej hitro se zatakne pri kraticah. In priznajmo – kratic je v sodobnem jeziku toliko, da bi lahko sestavili kar svoj pravopisni svet: USB, LED, AI, HDMI, SIM, PIN, DVD …

Zato ni presenetljivo, da si vsak dan znova zastavljamo podobna vprašanja:
Ali pišem USB ključ ali ključ USB?
Je LED luč pravilno, ali bi moral biti zapis luč LED?
In kaj pa naš danes osrednji primer – DVD plošča ali plošča DVD?

V današnjem prispevku bo na tnalu prilastek. Podrobneje si bomo ogledali pravilno zapisovanje kratic v levih prilastkih in kako te kratice spremenimo v desne prilastke. Na prvi pogled morda malce dolgočasna tema, pa vendar se z njo vede ali nevede srečujemo prav vsak dan.

Kaj sploh je prilastek?

Začnimo pri osnovah — prilastek je nesamostoječa slovnična enota, ki dopolnjuje svoje jedro. To pomeni, da brez jedra ne more obstajati (niti ne bi imel smisla), z njim pa tvori natančnejši, bogatejši in zanimivejši izraz.

Poglejmo klasičen primer:

• dekle → jedro (samostalnik)
• lepo dekle → lepo je levi ujemajoči prilastek  (ker ji daje neko lastnost, kakovost, opis, pridevnik pa se ujema s samostalnikom v sklonu, številu in spolu).

In res: lepo dekle zveni veliko podrobneje in bolj živo kot samo dekle.
V slovenščini prilastek ne dodaja le informacij — pogosto doda tudi slog, občutek in ton povedi.

Levi in desni prilastek

Poznamo levi prilastek in desni prilastek.

• Levi prilastek stoji pred jedrom. Sestavljajo ga pridevniki (lep), števniki (trije) in pridevniški zaimki (najin). Vsi trije se z jedrom ujemajo v spolu, sklonu in številu.
• Desni prilastek pa stoji za jedrom. Teh je precej več vrst:
  ujemalni ali neujemalni samostalnik, prilastek v rodilniku, prilastek s predlogom, polstavčni in stavčni prilastek, pa še kakšen. Njihova posebnost je, da z jedrom niso nujno skladenjsko ujemajoči, zato lahko prinašajo precej pomenov in odtenkov.

Desni prilastek je pogosto »razlagalni«, levi pa »opisni«.
 

DVD plošča ali plošča DVD?

To je vprašanje, ki si ga zastavi marsikdo — in ne samo tisti, ki ob urejanju kleti najde škatlo pozabljenih DVD-jev.

Uporabimo lahko obe različici, a le, če ju zapišemo pravilno.

1) Kratica kot levi prilastek → uporabimo vezaj

To pomeni, da kratica stoji pred jedrom in deluje kot »pridevnik«:

• DVD-plošča
• CD-predvajalnik
• LED-svetilka

Vezaj v tem primeru ni okras — je obvezni del zapisa, saj loči kratico od jedra in bralcu jasno pokaže, da kratica deluje kot levi prilastek.

2) Kratica kot desni prilastek → prestavimo jo za jedro

To je pogosto bolj naraven, jasnejši in v slovnici prednostni zapis:

• plošča DVD
• predvajalnik CD
• luč LED

Ta oblika je v skladu s slovenskim pravilom, da je pri kraticah desni prilastek praviloma ustreznejši.

Zakaj je desni prilastek pri kraticah priporočljivejši?

Ker ohranja preglednost.
Zlasti pri okrajšavah, ki so že same po sebi stisnjene, kratke in vizualno močne, je zapis plošča DVD veliko bolj pregleden kot DVD-plošča.

Poleg tega desni prilastek deluje univerzalno — ne glede na to, ali bralec kratico dobro pozna ali ne, bo iz zaporedja jedra + razlage takoj razumel, za kaj gre.

Ampak … ali je levi prilastek prepovedan?

Nikakor.
Če uporabimo vezaj, je tudi levi prilastek povsem pravilen.

In, iskreno, v praksi se uporablja zelo pogosto. Digitalni svet ima rad kratke, kompaktne zapise, zato skoraj nihče ne trzne, če vidi:

• HD-video
• USB-kabel
• AI-orodje

Slovnica sicer reče, da je desni prilastek elegantnejši, a resnici na ljubo — noben slavist vam ne bo zameril, če se odločite za levi prilastek z vezajem. Mogoče le malo zamižal. 

Torej … kako si zapomniti pravilno rabo prilastka?

Zelo preprosto:
- Če kratica stoji pred jedrom → vezaj.
- Če kratica stoji za jedrom → brez vezaja.

In predvsem — izberite možnost, ki v vašem besedilu zveni jasneje in naravneje.