Vsi smo že kdaj naleteli na prevod, ki očitno ni najprimernejši. Najpogosteje pri podnaslavljanju, v revijah, včasih pa celo v knjigah.

Najbrž se vsi strinjamo, da za tovrstne spodrsljaje ne bi smelo biti prostora, vendar pa namen tega članka nikakor ni kritiziranje prevajalcev. Zanimajo nas predvsem vzroki, ki pripeljejo do pomanjkljivih prevodov.
 

Poznavanje kulture izvirnega jezika

Jezik ne more obstajati brez kulture in kultura ne mora obstajati brez svojega temelja - jezika. Kulturne razlike lahko za prevajalca predstavljajo znatno večjo težavo kot razlike v jeziku. Besedilo je treba prevesti tako, da prevod ustreza kontekstu ciljne kulture. Pred začetkom prevajanja se moramo temeljito poglobiti v kulturo jezika, iz katerega prevajamo. Pri jezikih z velikim številom govorcev se moramo zavedati narečnih posebnosti, etnične sestave prebivalstva in drugih vidikov.
 

Primer: arabščina

Primer jezika, pri katerem se moramo prevajanja lotiti z dobrim poznavanjem kulture, je arabščina. Muslimani na primer v vsakdanjem govoru pogosto uporabljajo besedo Allah, kar pa nikakor ni odraz njihove vere, temveč zgolj način izražanja, ki se je ohranil skozi stoletja. Prevajalec se mora tega zavedati in poiskati primerno izrazoslovje v ciljnem jeziku, saj lahko v nasprotnem primeru ustvari napačno sliko o tem, da so vsi Arabci neizmerno verni, če ne celo fundamentalistični, saj imajo svojega boga nenehno na jeziku. To seveda ni tako. Že res, da je precejšen odstotek Arabcev aktivnih vernikov, kljub temu pa med njimi najdemo ateiste, ki v vsakdanjem življenju uporabljajo enako izrazoslovje, saj je jezik del kulturne in zgodovinske dediščine, in ne osebnega prepričanja. Zgornji primer bi lahko brez težav prenesli tudi v naše okolje.