Današnji Leemetin blog spada v kategorijo jezikovnih cvetk (pa ne zato, ker se bliža sezona cvetnega prahu ).

Primerjajte spodnja stavka:

• Delo poteka lažje in uspešnejše.
• Delo poteka laže in uspešneje.

Kako bi laiku razložili razliko med zgornjima stavkoma? Če potrebujete pomoč, se ne ustavite in berite naprej. 

Više ali višje? Teže ali težje?

V pogovornem jeziku se meje med pomeni besed velikokrat zabrišejo. Zelo pogost in tipičen primer je stopnjevanje pridevnikov in prislovov oziroma razlikovanje med njimi – zagotovo ste se kdaj vprašali, kako je prav: više ali višje, laže ali lažje, teže ali težje …

Da bi razumeli zgoraj omenjene dileme, moramo besede:

• više/višje, laže/lažje, teže/težje, koristneje/koristnejše, preprosteje/preprostejše …

pravilno besednovrstno razvrstiti – v našem primeru so to pridevniki in prislovi.

Pa ponovimo …

Pridevniki so polnopomenske in pregibne besede, ki poimenujejo lastnost (lastnostni pridevniki), vrsto (vrstni pridevniki) ali svojino (svojilni pridevniki). Vsaki vrsti pridevnika pripadajo tudi vprašalnice, ki nam bodo v veliko pomoč pri reševanju današnje jezikovne zagate.

• lastnostni pridevniki – kakšen?, kakšna?, kakšno?
• vrstni pridevniki – kateri?, katera?, katero?
• svojilni pridevniki – čigav?, čigava?, čigavo?

Prislovi so polnopomenske in nepregibne besede, ki poimenujejo kraj, čas, način, vzrok ali lastnost. Tudi pri določevanju prislovov je treba poznati določujoče vprašalnice:

• krajevni prislov – kje?, kam?, od kod?
• časovni prislov – kdaj?
• načinovni prislov – kako?, na kakšen način?
• vzročni prislov – zakaj? čemu?
• lastnostni prislov – koliko? kolikokrat?

Stopnjevanje pridevnikov in prislovov

Težava pri ločevanju med pridevniki in prislovi nastane, ko želimo pridevnike in prislove stopnjevati, zato je treba obnoviti tudi znanje o stopnjevanju pridevnikov in prislovov.

• Pridevnike stopnjujemo s priponami -ši, -ji, -ejši (lep, lepši) in predpono naj- (najlepši) ali pa s prislovom (delaven, bolj delaven, najbolj delaven).
• Prislove stopnjujemo samo z obrazili, tako da opuščamo »pridevniška« -j- in -š-.

Takšno stopnjevanje prislovov je značilno za zborni knjižni jezik.

Redkeje boste slišali:

• Zdaj je moje življenje laže.

in pogosteje:

• Zdaj je moje življenje lažje.

Kdaj pridevnik in kdaj prislov?

Do težav pri stopnjevanju pridevnikov in prislovov prihaja tudi zaradi nedorečenih pravil v Slovenskem pravopisu. Ta namreč dovoljuje oboje – podaljševanje prislovov z j-jem ali brez (torej teže in težje).

Kdaj izbrati pridevnik oziroma kdaj prislov, je odvisno od pomena, ki ga želite izraziti. Oglejmo si primera:

• Igranje klavirja je veliko preprosteje in laže.

V tem primeru sta uporabljena prislova, saj se vprašamo: kakó je igranje? ⇒ preprosteje, laže.

Pravilneje bi bilo uporabiti pridevnika, saj se po njima vprašamo kakšno je igranje?  ⇒ preprostejše, lažje.

• Igranje klavirja je veliko preprostejše in lažje.

Ključno vlogo pri izbiri prislova oziroma pridevnika igrajo torej vprašalnice, saj lahko z njihovo pomočjo preverimo, kaj želimo s prislovom ali pridevnikom izraziti.

Že upate preizkusiti svoje znanje?

Med ponujenima možnostma (v krepkem tisku) izberite pravilno obliko.

• Koristneje/koristnejše bi bilo, če bi vsak opravljal delo, ki ga izpolnjuje.
• Pomembneje/pomembnejše je, da govoriš resnico.
• V naslednjih dneh bo hladneje/hladnejše.
• Delo poteka laže/lažje in uspešneje/uspešnejše.
• Više/višje ležeči kraji so redkeje poseljeni.

Če vam izbira pridevnik/prislov še vedno predstavlja težave, vam je lahko v pomoč naslednji nasvet: če v stavku nastopa pomožni glagol biti, ob njem vedno stoji pridevnik, ne prislov.

REŠITVE: koristnejše, pomembnejše, hladnejše, laže, uspešneje, više.