Vikanje se je kot izraz vljudnosti najprej pojavilo na dvorih, nato pa se je prek trgovanja razširilo še drugam, tudi v poslovni svet.
Tako kot Francozi in Rusi tudi v slovenščini za namen vikanja (ne glede na spol osebe, ki jo ogovarjamo) uporabljamo 2. osebo množine moškega spola: vi, vas, vaš …
Ko vikamo dve osebi skupaj, se v rabi pojavljata dvojina (Bosta jedla?/Bosta jedli?) in množina (Boste jedli?), pri čemer je pomembno, da ob ogovarjanju v dvojini ohranimo tudi naravni spol oseb, ki jima je nagovor namenjen.
Več o tem, koga danes sploh vikamo in kako nikakor ne vikati ter kaj je tisto dinozavrsko onikanje, pa vas čaka par vrstic nižje. 
Vikanje – nadrejeni, ženske in starejši
Iz zadrege pri vzpostavljanju razmerja s sogovornikom si lahko pomagamo s priporočilom, da z nekom, ki ga ne moremo obravnavati kot prijatelja (bodisi ob novem poznanstvu bodisi čez čas), ohranimo spoštljivo distanco, odločitev o tikanju pa je prepuščena tisti osebi, ki je v zadevnem ogovarjanju ženskega spola, starejša oziroma nadrejena drugi osebi.
Seveda govorimo samo o predlogu in ne obveznosti – tikanje vsekakor ni zgolj privilegij starejših in nadrejenih oseb, pač pa se morata o tem strinjati obe strani – neprimerno bi bilo, da bi nekdo izkoriščal svoj položaj in nekoga tikal brez medsebojnega dogovora. Dandanes sicer res velja, da tudi poslovni odnosi niso več tako togi in nesproščeni kot nekdaj, zato tudi v službah ni več zaslediti strogega vikanja. Tudi pri nas je tako, a o tem malce pozneje. 
Ko vikanje zamenjajo vmesne rešitve
V pogovornih situacijah se veliko ljudi poslužuje nečesa »napol« kot vmesne poti, predvsem ko ne vedo, ali bi osebo vikali ali tikali.
Še posebej ženske se dostikrat polovično vika, npr.:
- »Boste sedla?«
- »Kako ste se imela?«
v moški obliki pa npr.:
- »Ste se imel dobro?«
- »Nič se niste oglasil.«
Vsem zgornjim primerom se je torej treba strogo izogibati v širokem loku.
Polovično vikanje
Polovično vikanje je pogojno sprejemljivo zgolj v manj formalnih pogovornih situacijah:
- »Pozdravljena, gospa Marija.«
Takšnim oblikam pa se moramo sicer strogo izogniti pri pisanju in s tem preprečiti, da bi naš nagovor izpadel žaljivo in predvsem na nižji jezikovni ravni, saj je pravilno:
- »Pozdravljeni, gospa Marija.«
Vikanje, velika začetnica in onikanje
Po trenutno veljavnem Pravopisu je velika začetnica pri vikanju izraz posebnega spoštovanja:
- »Veseli bomo Vaše udeležbe.«
Današnja raba jezikoslovcev pa sicer tudi v takšnih primerih potrjuje malo začetnico, pri čemer je treba poudariti, da ni spoštovanje zaradi nje nič manjše.
Pa onikanje? Se še spomnite, kaj to pomeni? To najvljudnejšo obliko ogovarjanja zasledimo predvsem v starih knjigah in spominih svojih staršev. Pri tem velja, da uporabimo 3. osebo množine moškega spola, npr.
- »Bi gospa še kaj želeli?« ali
- »Naj gospod pridejo naprej.«
Si predstavljate, da bi vam vaš otrok rekel:
- »Naj mamica pridejo k meni« ali pa
- »Se bodo očka kaj igrali z menoj?«
Verjetno ne, a kakšni dve generaciji nazaj onikanje v družinah (seveda s strani otrok do staršev) ni bilo nič nenavadnega.
Kdaj tikanje zamenja vikanje?
Kaj pa s starimi znanci (sošolci, prijatelji), s katerimi se srečamo po dolgem času in po možnosti v razmerju nadrejenosti – podrejenosti? Glede na to, da je tikanja vse več in da gre za izkaz medsebojne bližine, je povsem v redu in tudi manj nenavadno, če ostanemo pri tikanju.
Prav tako ni nič nenavadnega, da učitelja iz otroških let tudi v svoji odrasli dobi še vedno vikamo, on pa nas tika. V vsakdanjih situacijah se je dobro držati tistega, kar smo se s sogovornikom že dogovorili in se tudi vikamo/tikamo, če sta se oba strinjala s tem, saj se z upoštevanjem tega izognemo tudi nelagodju na drugi strani (ko sogovornik ne ve, »pri čem je«).
Zavedajmo pa se, da se nam s tem, ko nam nekdo predlaga tikanje, tudi približa, kar pa nikakor ne sme biti razlog, da bi medsebojni odnos postal manj spoštljiv.
Kulturološko vprašanje za vas
Zaupajte nam, kakšna je situacija pri vas. Se v službi s svojim nadrejenim vikate ali tikate? V Leemeti se vsi tikamo!
Vam je bil članek všeč?
Všeč mi je
85
Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Kopiraj povezavoPodobni članki
23. Maj 2025
V prvem delu jezikovnih zagat iz radijskih oddaj z Leemetinim podpisom smo ugotovili, da je v telovadnici bolje telovaditi kot wor...
12. Februar 2016
Vsi poznamo tisto, kako se slavni slovenski nogometaš v izjavi po tekmi v navalu čustev zahvaljuje svojim staršem, predvsem svoji...
30.000 bralcev se ne more motiti
Komentarji
V služi se večinoma tikamo,
Bogdan v
V služi se večinoma tikamo, kar pa je običajno, kot omenjate v članku, stvar dogovora. Vikanje je običajno ob prvih stikih in bolj redko ostane dalj časa, ostaja pa tudi pri odnosih nadrejeni-podrejeni. Pri slednjem je pogosto odločujoči element tudi kakšna karakterna značilnost, predvsem nadrejenega.Priznam pa, da me zelo moti takojšen prehod na tikanje, ki je značilen pri mlajših in še posebej pri elektronski komunikaciji, pogosto brez osebnega stika in brez kakršnega koli prejšnjega dogovora.
Pozdravljeni, Bogdan,hvala za
Nadja v
Pozdravljeni, Bogdan,hvala za komentar.Se strinjam z vami. Tikanje bi v večini primerov, sploh pri razmerju nadrejeni/podrejeni in v elektronski komunikaciji, moralo biti predvsem stvar dogovora.Oglasite se še kdaj! :)
Obstaja spoštovanje v besedi
Jernej Demšar v
Obstaja spoštovanje v besedi in spoštovanje v dejanjih. Tisti, ki smo rasli gor v prepričanju, da je beseda zavezujoča, ne zgolj sredstvo manipulacije, bomo z vikanjem izrazili spoštovanje, ki ga bo jasno čutiti tudi v obnašanju. Za tiste, ki jih beseda ne veže, ki niso mož-beseda, pa je vikanje samo prazna forma, prežitek, okrasek, ki ga lahko uporabljajo brez zaveze pomenu, brez povezave med izrečenim in dejanskim.V službi sem šefa najprej vljudnostno vikal, on je mene tikal. Ko je kmalu postalo jasno, da je kemija odnosa sproščena, sem ga kar vprašal, če se vikava ali tikava, in je odgovoril, da tikava.Pri tem je veliko odvisno od osebnosti, recimo ekstraverti bodo mnogo hitreje prišli na "ti" kot introverti. Vikanje je lahko tudi način, kako človeka držati stran od sebe, predvsem v hierarhiji navzdol. Če recimo šef mlajšega podrejenega vika, mu daje jasno vedeti, da ga komunikacija z njim ne zanima, da ne želi ustvariti nikakršne podlage za kak bližji odnos. LpJernej
Pozdravljeni, Jernej,hvala za
Nadja v
Pozdravljeni, Jernej,hvala za zelo zanimiv komentar!
Menim, da je vikanje v
Irena Vratovič v
Menim, da je vikanje v poslovnem odnosu še vedno bolj primerno (izjeme potrjujejo pravilo), če nič drugega tudi zato, ker v komunikaciji ostanemo na bolj spoštljivi ravni. Težko je namreč reči: "Vi bedak...", dosti lažje pa "Ti bedak....". Čeprav je res, da s samim vikanjem še ne zagotavljamo medsebojnega spoštovanja, pa v kolikor se zavedamo jezika, uporabljamo malce drugačno raven komunikacije. Namerno sem napisala - če se zavedamo jezika - kajti mene zelo moti, če me natakar/ica, ki bi lahko bil/a moj/a vnuk/inja ob prvem stiku pozdravi: "Zdravo, kaj bote?" Pa da ne bo pomote - zelo nerada slišim, da me tudi zelo mladi ljudje naslavljajo z gospo ali da me vikajo, seveda kadar gre za takšno vrsto odnosov ki to dopuščajo (znanci, sosedi, ...).Pa še vprašanje izven konteksta. V zadnjem času sem nekajkrat zasledila, da v govorjeni in pisani javni besedi uporabljajo ime mesta Pulj in ne več Pula. Sem mislila, da so glede tega nastale kakšne spremembe, pa sem dobila v roke letak, kjer je pisalo: .... Šolal se je na Reki (Rijeka Hr), koncertiral pa tudi v Pulju. Mi lahko pojasnite kako je s tem? Se je samo Pula spremenila v Pulj ali velja tudi za Reko, da je po novem Rijeka?Hvala za odgovor, lep konec tedna in lep pozdrav,Irena
Pozdravljeni, hvala za še eno
Maja v
Pozdravljeni, hvala za še eno zanimivo temo. V zvezi s tem imam vprašanje: Kadar starejša ali nadrejena oseba mlajši oz. podrejeni ponudi, da preideta na tikanje, ali slednja sme zavrniti to ponudbo? Ali pa se to šteje kot nevljudno oz. neprimerno? Vsem se nam namreč zdi nekako samoumevno, da se tako ponudbo sprejme. Pa je res tako? Poznam namreč primer, ko je mlajša oseba zavrnila prehod na tikanje s pojasnilom, da se boji, da bi jo kdaj zaneslo in bi bila s starejšo osebo preveč nesramna ali neposredna in da raje ostane na vikanju. Starejša milo rečeno nad tem ni bila navdušena, kar je precej negativno vplivalo na njun medsebojni odnos. Mene pa zanima, kdo je imel tu bolj prav? Lp, Maja
Maja, pozdravljeni,oh, to pa
Nadja v
Maja, pozdravljeni,oh, to pa je res zanimiv in kar malce nenavaden primer. :)Vsekakor ima tudi mlajša oseba pravico zavrniti tikanje, če bi jo to spravilo v neprijeten položaj, vendar menim, da na nesramen odnos katere koli osebe (nadrejene ali podrejene) vpliva precej bolj marsikaj drugega kot zgolj prehod na tikanje. :)Lepo, da ste se oglasili!
Pozdravljeni, Irena,vsekakor
Nadja v
Pozdravljeni, Irena,vsekakor se strinjam z vami, da samo vikanje/tikanje še ne zagotavlja spoštljivega odnosa in da lahko tega izrazimo tudi na številne druge načine (ki so lahko tudi precej bolj "učinkoviti"). :)Kar zadeva Pulo in Rijeko: v slovenščini je pravilno Pulj (v Pulju) in Reka (na Reki). Sicer ne gre za pretirano novost, saj oba izraza najdemo tudi v zadnjem Pravopisu iz leta 2001.Hvala za komentar!
Moja mama je svojo onikala in
Trojan Kotnik v
Moja mama je svojo onikala in gospoda župnika prav tako.Zase rečem, da pri naših spletnih trgovcih nikoli nič ne naročim, če me v ponudbi tikajo.Ko sem enega opomnil, sem dobil odgovor, da se oni med seboj tikajo in da se jim zdi, da tudi s strankami lažje poslujejo.
Kot univerzitetni profesor
Miran Špel... v
Kot univerzitetni profesor svoje študente redno vikam (čeprav jih vsi moji kolegi ne), tudi ko se kdo spozabi in me po nesreči tika. Kljub temu ohranjamo spoštljiv in prijazen odnos. Spomnim se, kako nenavadno sem se počutil, ko nas je začela srednješolska profesorica vikati. Še vedno se videvava in jo jaz vikam, ona pa mene zdaj tika in se odlično razumeva.
Če mi je nekdo zoprn, ga kar
Vesna Dolšak v
Če mi je nekdo zoprn, ga kar pustim, da me vika, ne predlagam, naj se tikava. V kolikor mi je pa neka oseba simpatična, potem kar kmalu predlagam, da se začneva tikati, kajti tako lahko človek razvije bolj pristen odnos tudi poslovno. Prav tako strogo in vzrajno vikam človeka, ki mi je zoprn, čeprav je mnogo mlajši od mene, in čeprav oseba predlaga tikanje. Opažam tudi, da nekateri tikanje razumejo povsem napačno, na nek način ga hočejo izkoriščati, kajti očitno mislijo, da potem, s tikanjem ni potrebno pokazat več nobenega spoštovanja do določene osebe. Sicer pa v "štartu" vse ljudi vikam, pozneje se pa pokaže, s kom se bom začela tikat, s kom pa ne. S tikanjem nimam težav, z lahkoto začnem tikat človeka, ki to sam predlaga, če je tudi mnogo starejši od mene.Me pa zelo moti nepravilno vikanje, ki ga omenjate v zgornjem sestavku, na primer: "Boste pomerila klobuk? Boste sedla?" Nekoč sem poznala osebo, ki je celo zadevo še "nadgradila" in je govorila: "Sem bila šla k frizerju. Je bila naredila kosilo." Seveda je uporavljala tudi to nepravilno vikanje v stilu: "Boste počakala na šefa?" Katastrofa. Ona je bila prepričana, da se izraža zelo primerno in "fino". :)Lep pozdrav,Vesna
Pozdravljeni,to z vikanjem v
Nadja v
Pozdravljeni,to z vikanjem v srednji šoli, ki ga omenjate, mi je sicer neznano, se pa živo spomnim nenavadnega občutka, ko me je prvič vikal nek profesor na fakulteti. <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>Lepo, da ste se oglasili!
Pozdravljeni,torej je pri vas
Nadja v
Pozdravljeni,torej je pri vas vikanje odvisno tudi od naklonjenosti, pravite? :)Hvala za vaš vpogled v zadevo, zanimivo!
Pozdravljeni,joj, to vikanje
Nadja v
Pozdravljeni,joj, to vikanje v prodaji pa tudi mene strašansko zmoti.Lepo, da ste se oglasili!
Res gre za neke vrste
Vesna Dolšak v
Res gre za neke vrste naklonjenost ali pa nenaklonjenost in sicer mi je pomembno obnašanje neke osebe in njen odnos do mene ali do ljudi na splošno. V kolikor se nekdo obnaša arogantno, domišljavo in nesramno, potem ga kar pustim, da me vika in ga tudi jaz vikam. Ne spuščam se na njegov nivo, ga pa držim na neki distanci in k temu pripomore tudi vikanje. :)
Pozdravljeni,meni je zanimiva
Boštjan To... v
Pozdravljeni,meni je zanimiva raba množine, ko "vikana" oz. "onikana" oseba ni prisotna. Primer: "Naša mama so bili vedno za hece. Tudi gospod župnik so to rekli, ko so se včeraj oglasili pri nas." Obstaja za ta "pojav" kak poseben izraz?
Boštjan, pozdravljeni,kolikor
Nadja v
Boštjan, pozdravljeni,kolikor vem, prav posebnega imena za kaj takega nimamo.
Pozdravljeni,mar ni to
Jernej Demšar v
Pozdravljeni,mar ni to običajno onikanje in poseben izraz niti ne bi imel smisla? Ves smisel onikanja je v tem, da bližnjo osebo naredimo za odsotno."Vidim, da so mati prišli iz trgovine." > Ne vemo, ali je mama prisotna ali ne. Še več, ne vemo niti, ali je stavek namenjen nekomu tretjemu ali celo mami sami.Tudi v vašem primeru "Naša mama so bili vedno za hece." ni nujno, da mama ni prisotna.Onikanje je način naslavljanja, ki z vso silo želi odpraviti tako individualnost (množinska oblika namesto edninske) kot bližino (tretja oseba namesto prve). Onikani je vedno nekaj nedefiniranega, tam nekje. Tudi če stoji pred nami. Naj ponazorim s primerom: mamo v dialogu onikate, nato pa kot strela z jasnega rečete: "Ti skuham kavo?"Podre se simbolni svet, vsa razmerja razpadejo, vse meje se ukinejo, mamo ste slekli do golega in jo postavili predse, uboga ženica pa bi osramočena ostala brez sape, kajti takega nespoštovanja pa še ne.Lep pozdrav,Jernej
Pozdravljeni,zanima me, ali
Jernej Demšar v
Pozdravljeni,zanima me, ali mora onikani, vsaj formalno, sebe naslavljati v prvi ali tretji osebi množine? Torej:"Kako so mati danes?""Dobro so, dobro." ali "Dobro smo, dobro."Lep pozdrav, Jernej
O "polvikanju" niste povedali
Sonja C. v
O "polvikanju" niste povedali skoraj nič, pa me to zelo moti, posebno na TV in med poslanci.
Sonja, pozdravljeni,kar
Nadja v
Sonja, pozdravljeni,kar veliko o polvikanju najdete tudi v našem članku na MMC-ju.Če boste imeli kakšno konkretno vprašanje, pa kar sporočite.
To vprašanje je dobro.
Bojan v
To vprašanje je dobro.
Vikanje ali tikanje?
Bojan v
Vikanje ali tikanje?
Spoštovani, z veseljem
Petra Paškulin v
Spoštovani, z veseljem prebiram vaše jezikovne nasvete. V kolikor tema še ni bila obdelana, bi vas prosila za pojasnilo o naslavljanju z osebnim imenom in ne priimkom kadar nas na ta način ogovori oseba, s katero se (še) ne poznamo. Mene jezi, da me telefonski akviziterji kličejo po imenu. Večkrat sem tudi sama v dilemi, kdaj se lahko osebo, s katero se sicer vikaš, a jo poznaš, naslavjaš z imenom.Hvala za vaše pojasnilo.Lep pozdrav.Petra Paškulin
Pozdravljeni,pojav, ki ga
Nadja v
Pozdravljeni,pojav, ki ga omenjate, je sicer precej pogost in ga sama ne dojemam kot neprimernega, temveč spoštljivega in hkrati malce bolj osebnega, dokler je vikanje ohranjeno (torej na primer: "Pozdravljeni, Petra, zahvaljujem se vam za vaše sporočilo."). Če bi pa šlo za naslavljanje z imenom in tikanje hkrati, pa bi to bilo bržkone precej neprimerno in nespoštljivo, kadar osebe ne poznamo.Lepo popoldne še naprej
Pred mnogimi leti nas je
Peter Golob v
Pred mnogimi leti nas je profesorica slovenskega jezika na srednji lesarski šoli v Mariboru, na začetku 3. letnika, ko nas je večina dosegla polnoletnost vprašala (edina od vseh profesorjev), če nas naj vika ali ne. Cel razred je sramežljivo odklonil vikanje le moja "politična korektnost" bi danes rekli, se je temu uprla. Seveda smo ostali na njenem tikanju a začuda sva se s profesor Stiplovšek od takrat odlično razumela :)
Pozdravljeni, Peter,dober
Nadja v
Pozdravljeni, Peter,dober dokaz, da je včasih treba slediti svojemu občutku, kajne? <img alt="wink" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="wink" width="20"/>
Pozdravljeni. Imam specífično
Maja v
Pozdravljeni. Imam specífično situacijo. Iz tikanja bi rada prešla nazaj na vikanje. Poslovno- v kolektivu nas je nekaj s.p. in redno zap. Struktura je taka, da ima firma lastnik nastavljenega s.p. Kot vodja prodaje, jaz sem bila vodja klic.cent. in hkrati tržnik. Opustila sem vodenje, zdravje in nadrejena vodja prodaje -mobing oseba. Kot tržnik nimam direktnega stika vsak dan, je pa še vedno moja nadrejena, še je žaljiva poslovno in osebno. Ona je mlajša, jaz starejša oseba, 16 let razlike.Rada bí naredila distanco, ker mislim, da bo potem dokaj o.k. ALI JI LAHKO PREDLAGAM PONOVNO OBOJESTRANSKO VIKANJE?Pred nastopom njene funkcije sem biĺa jaz jena vodja kc. Nato je šele postala ona meni nadrejena.Hvala za odg.
Pozdravljeni,
martina.korez@l... v
Pozdravljeni,
hvala za vaše vprašanje – situacija, ki jo opisujete, je zahtevna in razumljivo je, da želite postaviti bolj jasno mejo. Da, na poslovnem področju je povsem legitimno, da predlagate prehod nazaj na vikanje, če menite, da bi to pomagalo vzpostaviti bolj profesionalno distanco. Vikanje namreč ni le formalnost, temveč lahko deluje kot orodje za postavljanje meja in zaščito osebnega prostora – še posebej, kadar je odnos napet ali neustrezen.
Predlog lahko podate mirno in nevtralno, na primer v smislu:
»Zaradi profesionalnega odnosa bi raje prešla nazaj na vikanje.«
Želimo vam, da bi uspeli vzpostaviti bolj spoštljiv in profesionalen odnos.
Hvala za blog o vikanju.
Robko v
Hvala za blog o vikanju. Glede vikanja oz. nagovora ženske osebe s "Spoštovani..." me zanima, če je res potrebno uporabiti drugo osebo množine moškega spola ("Spoštovani gospa zdravnica") ali se lahko tudi drugače nagovorí, ker se sliši napačno. V izogib uporabljam le "Spoštovani, ...", pa se mi zdi malo premalo osebno. "Spoštovana" pa bi bilo tikanje, ki ga v prispevku sicer omilite v polvikanje, jaz bi temu rekel kar tikanje.Hvala za pojasnilo!
Pozdralvjeni, Ines,jezikovna
Martina K. v
Pozdralvjeni, Ines,jezikovna svetovalnica Inštituta Frana Ramovša glede oblike nagovora pravi takole:"Kadar pa pridevniku sledi samostalniško jedro, se mora pridevnik ravnati po spolu samostalnika, zato je ustrezen prvi ogovorni način (Spoštovana gospa Novak)."Torej vas v tem primeru občutek ne vara, da je treba uporabiti žensko obliko nagovora.
Dodaj nov komentar