Če dobro pogledamo slovenske besede, ugotovimo, da se v njih skrivajo črke, ki so mojstrice iluzij.
Harry Houdini bi bil prav ponosen, saj se v nekaterih oblikah besed pojavljajo, v drugih pa skrivnostno izginejo. Čas je, da ugotovimo, kaj se dogaja.
Harry Houdini, madžarsko-ameriški iluzionist, je zaslovel s svojimi iluzijami,
pri katerih je izginil in se pojavil na povsem drugem kraju.
Njegov najbolj znan pobeg iz prisilnega jopiča si lahko ogledate tukaj.
Črke in glasovi
Pri izgovarjanju besed v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (pri narečjih je zgodba nekoliko drugačna) tvorijo naša govorila 29 različnih glasov.
Če to število primerjamo s številom črk v abecedi, ugotovimo, da si morajo nekateri glasovi prijateljsko deliti črke. Takšna sta široki in ozki o, črko e pa si je poleg ozkega in širokega e-ja prisvojil še polglasnik.
Poglejmo nekaj primerov:
- široki e: metla, deblo, potep
- ozki e: delo, pometati, meta
- polglasnik: pes, čebela, bober
Polglasnik
Toda polglasnika ne zapisujemo vedno. Včasih ga v besedi sicer izgovorimo, v zapisu pa tega ni videti. Ta polglasnik nam omogoča, da skupine na videz samih soglasnikov prav elegantno izgovarjamo, medtem ko so včasih za tujce pravi lomilci jezika. Med njimi so za nas prav pogoste in vsakdanje besede: trg, prt, krt ali čmrlj.
Spet v drugih primerih polglasnik povsem izgine, čeprav je v imenovalniku ednine še kar pridno tičal na svojem mestu. Houdini, vam pravimo!
V starejših zapisih, recimo pri Primožu Trubarju,
lahko najdemo besedo smrt, zapisano kot smert.
Izgovarja se tako kot danes,
le pravopis je zahteval, da se polglasnik vedno zapisuje s črko e.
Pisati ali ne pisati
Ali naj si torej šivilja kupi metersko ali metrsko blago?
Se nam obeta filemski ali filmski večer?
Kaj pa helikopterski prevoz poškodovanega planinca?
-
Osnova besede se konča na -r
V besedah minister, meter in december najdemo polglasnik pred črko r. V imenovalniku ednine se ta zapisuje s črko e, ko pa besedo sklanjamo (ministra, metra, decembra), polglasnik izpade, saj r-ju sledi soglasnik – zato so tudi pridevniki na -ski/-ški brez njega.
⇒ Šivilja v decembrskih dneh potrebuje več metrskega blaga.
Helikopter in šofer sta prevzeti besedi in ne vsebujeta polglasnika,
pač pa široki glas, zato njun zadnji e ostaja v vseh oblikah.
⇒ Za helikopterske polete navaden šoferski izpit pač ne bo dovolj.
-
Osnova besede se ne konča na -r
Beseda sejem ima v imenovalniku ednine polglasnik, zapisan z e. Ko besedo sklanjamo, polglasnik ostane.
⇒ Če greš na sejem, lahko pričakuješ lepe sejemske popuste.
-
Če osnovi sledi samoglasnik, polglasnik izgine
⇒ Sejma ni obiskal, zato ni videl vseh novosti.
Osnova besede se konča s parom nezvočnik in zvočnik ali na dva zvočnika
Seženj, suženj in orakelj so besede, kjer se v imenovalniku ednine polglasnik zapisuje z e, konec osnove pa vsebuje nezvočnike in zvočnike. Ko sklanjamo te besede, se polglasnik skrije: niti ga ne izgovarjamo niti ne pišemo.
⇒ Sužnja sta podaljšala zid za dva sežnja, z orakljem pa se o tem sploh nista posvetovala.
Preverite svoje znanje
1. Za svoj mojsterski/mojstrski izpit je prejel priznanje.
2. Dva jezdeca/jezdca se približujeta maneži.
3. Naloge radi rešujemo smoterno/smotrno.
Pravilni odgovori: 1. mojstrski, 2. jezdeca, 3. smotrno.