Nove tehnologije, internet in družbena (ne socialna) omrežja so dodobra spremenili naš svet in življenja brez njih si danes najbrž ne moremo več predstavljati.

Peščica tistih, ki dostopa do spleta nima doma oziroma v službi, lahko po spletu brska v t. i. internetnih kavarnah. A čeprav računalnike, različna programska orodja ter takšna in drugačna omrežja uporabljamo vsakodnevno, se nam velikokrat zgodi, da ne vemo, kako te sodobne pojave zapisati – z veliko ali malo začetnico, v izvirni ali poslovenjeni različici.

Današnji članek bo zato zelo koristen! Ogledali si bomo najpogostejše izraze, s katerimi se vsi srečujemo vsakodnevno in ki nam povzročajo največ težav.

Googlati, guglati ali google-ati?

Po svetovnemu spletu oziroma internetu že nekaj časa ne samo brskamo, deskamo in surfamo, temveč tudi googlamo oziroma guglamo. Obe obliki izvorno pomenita, da za iskanje informacij uporabljamo iskalnik Google. Čeprav sta izraza tvorjena iz lastnega imena, ju pišemo z malo začetnico, saj gre za glagola. Jezikoslovci pri uporabi dajejo prednost podomačenemu zapisu, obe obliki pa sta uvrščeni v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika in v najnovejšo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Po tem vzoru seveda lahko tvorimo tudi druge glagole – bingati, tvitati/tvitniti (v rabi tudi čivkniti), skajpati …, ki sicer še niso našli mesta v slovarjih in pomenijo uporabljati Bing, Twitter, Skype.

Slednje tako kot tudi Google, Instagram, YouTube, Facebook, Snapchat, Viber, WhatsApp … pišemo z veliko začetnico, saj gre za stvarna lastna imena (čeprav so grafičnih logotipi teh imen pogosto zapisani s samimi malimi črkami).

Tvitniti ali čivkniti?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo tudi izraz tvit (sporočilo na družbenem omrežju Twitter, dolgo največ 280 znakov), ki ima tudi slovenski prevod – čivk (čivkniti). Slednji se sicer ni prav zares uveljavil, se je pa zato precej bolje uveljavila beseda všeček (všečkati), ki pomeni pritisniti gumb »Všeč mi je« na Facebooku. Med mladimi je sicer raba besede lajk (lajkati) precej pogosta.

Kako prevajamo hashtag (#)?

Podobno se godi izrazu hashtag, ki označuje znak # in besedo, s katero uporabniki označijo vsebino tvita. Predlogov in poskusov slovenjenja je bilo kar nekaj:

• ključnik,
• ključna beseda,
• oznaka,
• značka,
• lojtrnik,

vendar se je poleg izvirne oblike še najbolj uveljavil slovenski zapis tujega izraza hešteg.

Downloadati ali ...?

Prav poseben primer sta besedi downloadati in downloadanje, pri katerih gre za kombinacijo prevzete besedotvorne podstave (download) in slovenskega priponskega obrazila. V knjižni slovenščini ju lahko nadomestimo z izrazoma prenesti s spleta oziroma prenos s spleta (in ne iz spleta).

Na Googlu, Googleu ali Google-u?

Pri zapisovanju tujih besed se pogosto pojavljajo napake predvsem pri sklanjanju. Ko guglamo, tako iščemo informacije na Googlu (in ne na Googleu ali Google-u), posnetke gledamo na YouTubu (ne na YouTubeu ali YouTube-u), datoteke pa shranjujemo na Google Drivu (ne pa na Google Driveu ali Google Drive-u).

Pogosta napaka je tudi zapis na Facebook-u. Pravilno je na Facebooku.

Spletno mesto ali spletna stran?

Tik pred koncem pa še nekaj o razliki med terminoma spletno mesto in spletna stran, ki ju marsikdo uporablja narobe.

• Spletno mesto (ang. web site) označuje zaključeno množico pomensko povezanih spletni strani (ang. web page), npr. portal, forum, blog, spletno trgovino …

Kje lahko najdemo slovenske izraze?

Čeprav se zdi, da nam pri zapisovanju novega izrazja kar malo manjka virov, boste veliko izrazov našli:

• na Franu,
• v islovarju,
• v Microsoftovem spletnem slovarju.