Brezplačen

Hitri izračun cene

x

novotvorjenke, neologizmi, hrustopek, vrtilet, mnogovoz, Toporišič, besede
2
35
Jezikovne dileme / 21. Oktober 2016

Neologizmi hrustopek, nosiglas in mnogovoz – veste, o čem govorimo?

Ste že slišali za besede, kot so mesni krof, hrustopek, vrženček, nakolenčnik in razpočnica?

Tudi če niste, ste pa verjetno že slišali za hamburger, kreker, žeton za avtobus, prenosni računalnik in žemljo, kaj? smiley

 

Neologizmi in njihov izvor

Eden od avtorjev nekaterih od teh pa tudi drugih novotvorjenk je prof. dr. Jože Toporišič, verjetno eden najbolj znanih slovenskih jezikoslovcev, čigar predlogi so bili pogosto kritizirani ali tarča posmeha, saj naj bi slovenske besede želel prisilno sloveniti.

Verjetno ni treba posebej omenjati, da se zgoraj navedeni izrazi niso uveljavili. Odgovor na to, zakaj ne, je večplasten, gotovo pa je k slednjemu prispevalo tudi to, da smo govorci slovenskega jezika prvotne izraze »vzeli za svoje« oz. jih zaradi vse pogostejše rabe prenehali prepoznavati kot tujke.

 

Jezik je živa tvorba, ki se nenehno spreminja

V prav vsakem jeziku vedno znova nastajajo nove besede in z njimi se srečujemo vsak dan. Vanj vstopajo nove besede (novotvorjenke ali neologizmi), druge izginjajo ali se uporabljajo zelo redko (arhaizmi), a tudi z raziskovanjem rabe in odličnim poznavanjem različnih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na jezik, težko napovemo, katere novotvorjenke bodo prej postale del jezika kot druge (pa tudi, katere od tujih oblik se bodo podomačile in katere ne).

Tvorba novih besed je ena od temeljnih sposobnosti vsakega jezika, besedotvorje pa je tista jezikoslovna veda, ki raziskuje vzorce, po katerih nastajajo nove besede. Ne pozabimo, da je ravno zaradi novotvorjenk jezik prožen in živ. Se pa včasih zaplete, ko skupaj trčita dva samoglasnika

 

Zakaj nastajajo neologizmi?

Nove besede se pojavljajo ob nastajanju novih stvari, ki jih moramo poimenovati, ta poimenovanja pa nato spontano preidejo v rabo ali pa ne.

 

Neologizmi in njihova vloga:

Neologizmi imajo dve vlogi:

→ zapolnjevanje praznine (novi pojavi, predmeti ...)  npr. beseda drsnik v računalništvu

→ stilna vloga (poimenujejo nekaj, kar je že poimenovano)  sem bi spadal npr. naš mesni krof (a ne takšen, kot ga vidite na fotografiji, s katero smo se samo malce pošalili, temveč običajen hamburger) smiley

 

Miška: neologizem?

Kot zanimivost: poleg tvorjenja novih besed so zanimivi tudi novi, dodatni pomeni besed. Na pomenskem področju se lahko spremembe v jeziku zgodijo bliskovito.

Samo pomislite na besedo miška. Še pred dvajsetimi leti smo jo uporabljali zgolj kot pomanjševalnico za žival, danes pa zagotovo prevladuje miška kot računalniški dodatek (če seveda pustimo ob strani rabo te besede pri gospodu predsedniku). wink

 

Novotvorjenke ali neologizmi

Kaj menite o spodaj naštetih predlogih? Njihov avtor je g. Uroš Ferrari Stojanović (celoten članek je na voljo na tej povezavi).

Vas zgolj nasmejijo ali se vam kateri od novih predlogov zdi celo bolj smiseln od besede, ki ste jo navajeni uporabljati?

  • paintballbarvomet
  • sendvičzloženec, rezinec
  • raftingrekanje
  • krekerhrustopek
  • spam nadlež, gnjav
  • mobitelnosiglas
  • radioglasoval
  • filmslikopis
  • fotografijasvetlopis
  • avtobusmnogovoz
  • avtomobilsamovoz
  • statistikaštetstvo

 

Imate kakšen predlog za neologizem,
ki bi lahko nadomestil besedo »televizija«?
Vaših domiselnih in izvirnih odgovorov v komentarjih
pod člankom se že zelo veselimo. smiley

 

Komentarji

Nasilno slovenjenje že

Nasilno slovenjenje že uveljavljenih izrazov kot so sendvič ali televizija je nesmiselno, vzeli smo jih za svoje in so naši. Trud velja usmeriti v iskanje novih besed za tvorjenke, ki šele nastajajo v tujih jezikih. Ena meni najljubših je genialna beseda "množicanje" kot izraz za angleški crowd-funding.

Jernej, pozdravljeni,s

Jernej, pozdravljeni,s pozivom k iskanju ustreznice za televizijo smo želeli predvsem poiskati čim bolj domiselne predloge. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>Množicanje je zanimiv izraz, a ima tudi nekoliko negativen prizvok, kaj?

Andreja,še več, odličen,

Andreja,še več, odličen, izvrsten predlog...večplastno...beseda je kratka in ena sama,kar pomeni, da lahko tvorimo iz nje pridevnike - npr. televizijski prenos je gledaljski prenos, potem - beseda zelo natančno razloži tujko: tele-vizija: GLEdanje na DALJAvo; in naposled, naslanja se na že obstoječo besedo "medalja" (odličje). Kar tako naprej!

album = slikôvnicaradio =

album = slikôvnicaradio = zvokodájniktelevizija, televizor = slikodájnikdenar, gotovina = plačeválobankovec = pláčnikkovanec = pláčnicažeton = plačílka 

Imam še nekaj več predlogov

Imam še nekaj več predlogov.neologizem = novobesédaavtomat = samodêjnikpolitika = pravilodájstvopolitik, političarka = pravilodájstvenik, pravilodájstvenicalaboratorij = ustvarjálnica

Rad bi popravil nekaj svojih

Rad bi popravil nekaj svojih zablod pri navedbi novobesednih predlogov in dodal še nekaj novih.politika = pravilodájništvopolitik/političarka = pravilodájnik/pravilodájnicalaboratorij = preizkuševálnicamotor (ne v smislu vozila) = poganjálomotor (v smislu vozila) = poganjálnikkolo (v smislu dvonožnega vozila) = popenjálnikletalo = letálnikplovilo = plovílnikvozilo = vozílnikproblem = težávakemija = snovoslôvjematematika = količinoslôvje

Všeč mi je novobeseda *

Všeč mi je novobeseda **živoslôvje** kakor nadomestek besede **biologíja**. Ta novobeseda obstaja v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 pri iztočnici **biologíja**.Po tem zgledu sem ustvaril besedi **snovoslôvje** in **količinoslôvje**. Prva se nanaša na vedo o snoveh, druga pa na vedo o količinah. Z malo miselnega truda spoznamo, da sta to kemija in matematika.Kako bi vi, dragi skrbniki/skrbnice tega spletišča Leemeta, poslovenili ostale vede?Za nalogo naj bodo te: statistika, biokemija, fizika.

Naj vam pomagam.statistika =

Naj vam pomagam.statistika = podatkoslovjebiokemija = živosnovoslovjefizika = siloslovjeKaj mislite, so to dobre enakovrednice?

Če dovolite, bi dodal še dva

Če dovolite, bi dodal še dva predloga. Predvsem me zanima vaše strokovno mnenje.laboratorij = preiskovalnicaFacebook profil = Facebook podobaV laboratoriju se preiskuje oziroma se izvaja razne preiskave, na Facebooku pa vsak ustvarja svojo podobo (objavlja razne stvari, kakor so slike, posnetki, besedila, kar ustvarja podobo nekoga).Kaj menite o tem? Je smiselno?

Pozdravljeni, Boštjan,po

Pozdravljeni, Boštjan,po definiciji bi seveda »preiskovalnica« bila laboratorij v določenem obsegu, saj gre za »prostor za preiskave«, res pa je, da je laboratorij med drugim »prostor za znastvene poskuse oz. eksperimente«, torej je nekoliko ožje opredeljen od »preiskav«.Enako »podoba«: v informatiki se je uveljavil izraz »profil«, ker je »podoba« lahko tudi vizualna podoba ali pa celo ugled.

 Saj prav za to gre. Namreč,

 Saj prav za to gre. Namreč, svojo lastno (virtualno oziroma navidezno) podobo v pomenu ugleda si na Facebooku (tj. v virtualnem oziroma navideznem svetu) gradimo z raznimi izjavami, slikami ipd., kakor si svojo lastno podobo gradimo v realnem oziroma stvarnem svetu. Podoba oziroma ugled je v grobem pomenu eno in isto, pa tudi ta dva pojma moreta biti ali navidezna ali pa stvarna. Mislim, da se "podoba" v sopomenu "profil" dojema nekako nenavadno le zato, ker smo vsi navajeni besede "profil", kakor edine besede, ki zaznamuje neko osebo na Facebooku (in pa tudi drugje). Vse, kar je novo, je sprva čudno, saj naši možgani stremijo k enakemu in se tega držijo, kakor klop. Taka je pač človeška narava. Sprejeti nekaj novega, pa čeprav boljšega oziroma ustreznejšega, je izziv.Kar pa se tiče "preiskovalnice", se strinjam z vami. Ta beseda ne zajema celotnega pomenskega spektra, ki ga beseda "laboratorij" izraža. Sprva sem si umislil tudi besedo "poskuševalnica", pa sem jo ovrgel. Potrebujemo ustreznejšo besedo, ki naš slovenski jezik obogati. Vse preveč je namreč besed, ki so se na hitro izmuznile skozi jezikovno sito. Angleški "laboratory" je postal "laboratorij". Z malo več truda pa vem, da nam bo uspelo ločiti pleve od zrnja.

Pravkar sem se spomnil neke

Pravkar sem se spomnil neke zelo dobre ustreznice za "Facebook profil", in sicer "Facebook lik". Za zgled: "Ustvari nov lik na Facebooku." Se zdi smiselno?

Boštjan, pozdravljeni,glede

Boštjan, pozdravljeni,glede na definicije besede lik, ki jih najdemo v SSKJ, se nam zdi raba besede profil v tem primeru ustreznejša.

Meni pa ni všeč beseda

Meni pa ni všeč beseda 'profil', saj izhaja iz angleške besede 'profile'. Iz slovenščine želim izluščiti vse besede tujega izvora. Kaj torej vi predlagate? Katera slovenska beseda je za vas najustreznejša in smiselno nadomešča besedo 'profil'?Morda Facebook pojava?

Pozdravljeni, razumemo vaše

Pozdravljeni, razumemo vaše stališče – vprašanje rabe tujk je vedno zanimivo in pogosto tudi čustveno obarvano. Beseda profil sicer res prihaja iz tujega jezika (posredno iz latinščine prek francoščine in angleščine), vendar je v slovenščini že dolgo uveljavljena in ni vezana zgolj na angleščino ali družbena omrežja. Uporablja se v različnih pomenih: osebni profil, poklicni profil, profil podjetja, geološki profil itd.  Če govorimo o družbenih omrežjih, bi lahko namesto »profil« uporabili npr.: osebna stran, uporabniška stran, predstavitvena stran, uporabniški račun (čeprav to ni povsem enak pomen).

Popolna zamenjava pa je težavna, saj se je izraz profil že močno uveljavil v sodobnem jeziku. Prav zato je pri neologizmih vedno vprašanje, ali se bo nova beseda dejansko prijela v rabi.

Vaš predlog »Facebook pojava« je zanimiv, vendar pomensko ne pokriva povsem istega pomena kot »profil«. Jezik se vedno razvija med dvema poloma: željo po ohranjanju domačih izrazov in potrebo po poimenovanju novih pojavov. Ključno je, da izraz ostaja razumljiv in funkcionalen. Hvala za razmislek – takšne pobude so pomemben del jezikovne razprave.
Lep pozdrav, ekipa Leemete

Po dolgem razmisleku sem

Po dolgem razmisleku sem našel elegantno rešitev. Namesto besede "profil", uvajam besedo "osebnica" (osebna stran), nekako po zgledu "časovnica" s Facebooka. Vam je všeč?

Lepo pozdravljeni,kakor

Lepo pozdravljeni,kakor najbrž veste, pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU pripravlja Pravopis 8.0, torej nova pravopisna pravila. Vse razprave pa še niso dokončane.Ne zdi se mi ustrezno, da bomo po novem pravopisu zapisovali Sveti duh. Sem mnenja, da bi bilo ustrezneje zapisovati ime tega verskega bitja sveti Duh po vzoru sveti Peter, pri čemer je Peter osebno lastno ime, sveti pa njegov levi ujemalni prilastek, ki izraža božanskost tega bitja ali osebe. S tega vidika se lahko razume, da je Duh ime tega verskega bitja, levi ujemalni prilastek sveti pa ponazarja njegovo božanskost. Beseda sveti je pri takih imenih stalno prisotna.Ni čudno, da se krščanski voditelji niso strinjali z zapisom Sveti duh in so želeli, da je dovoljeno tudi Sveti Duh. Zdi se mi, da bi morda v zapisu sveti Duh našli kompromis. Če pomislite, je beseda duh, napisana z malo začetnico, nekako omalovaževalno za ime tega božanskega bitja.Kako bi pa zapisali SVETI OČE? Tu Oče igra vlogo imena Bog, zato Oče z veliko začetnico. Bi potemtakem zapisali Sveti oče, kakor da gre za večbesedno enodelno ime, kamor je tudi uvrščeno ime Sveti duh? Nekako ne ustreza Oče in pa Sveti oče, ampak se bolje zdi Oče in pa sveti Oče, k čemur se samo doda levi ujemalni prilastek sveti.Tudi Sveta trojica se mi ne zdi ustrezno. Namreč, ime Trojica bi tako ali tako moralo biti zapisano z veliko začetnico, saj ta beseda vsebuje tri imena, ki se pišejo z veliko začetnico (namreč: Oče, Sin in sveti Duh). Torej, sveta Trojica bi bilo ustrezneje.Zdi se mi, da so v pravopisni komisiji želeli poenotiti zapisovanje večbesednih enodelnih imen. Večbesedno enodelno ime je tudi, recimo, Rdeča kapica. Nespametno se je zgledovati po takih imenih in po istem vzorcu kovati imena božanskih bitij.Kakšno je vaše mnenje o vsem tem?Če imate kakršen koli kontakt s komisijo, jim, prosim, predajte to moje sporočilo. Hvala.Lep pozdrav.Boštjan Mejak

Pozdravljeni, Boštjan,seveda

Pozdravljeni, Boštjan,seveda smo s tem seznanjeni in kar malce nestrpno čakamo, kakšne spremembe bo prinesel.

Dodaj nov komentar

Filtered HTML

  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Dovoljene HTML oznake:<a> <em> <strong> <cite> <blockquote> <code> <ul> <ol> <li> <dl> <dt> <dd>
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
4 + 0 =
Reši to preprosto matematično nalogo in vnesi rezultat. Npr. za 1 + 3 vnesi 4.

Podobni članki

29. Oktober 2021
nizek, majhen, visok, velik, nizko, majhno, visoko, veliko, razlike
V središču
3 MIN
71
pogled
So vaši prihodki majhni ali nizki? Ali so se pred kratkim morda povišali ali povečali? No, vsekakor nam ni treba povedati, koliko...
06. Februar 2012
Prevajanje
MIN
18
pogled
Večkrat smo že pisali o prevajalniku Google. Zdaj že vemo, da deluje na osnovi statističnih izračunov in da zaradi ogromne količin...