Po članku s kratkim pregledom pogostih nemških fraz in nekaj kulturnih značilnosti, ki smo ga objavili prejšnji petek, bomo danes nadaljevali s temo, ki jo imamo vsi radi (še posebej pred malico) – hrano. 

Predstavili vam bomo nekaj kulinaričnih in drugih posebnosti države (tudi recept za tradicionalno nemško kislo zelje!) in z vami delili napotke o v Nemčiji strogo prepovedanih rečeh, zato napnite oči ter vzemite v roke beležko in svinčnik – danes bo vroče!  

Typisch Deutsch

(slov. »tipično nemško«)

Ena od značilnih nemških jedi je t. i. Currywurst, klobasica, prelita z mešanico kečapa in karija. V Nemčiji naj bi jih vsako leto pojedli več kot 800 milijonov, klobasica pa si je prislužila celo lasten muzej, ki ga lahko obiščete v Berlinu.

Če boste v restavraciji naročili vodo, naj vas ne preseneti, če boste v veliko primerih dobili mineralno vodo. Enako se vam bo zgodilo, če boste kakšnega Nemca ali Nemko obiskali na domu – tudi on/-a vam bo samodejno natočil/-a mineralno vodo. Če bi vam Nemec natočil navadno vodo iz pipe, bi to zanj veljalo za nevljudno.

Svoj muzej pa ima v Nemčiji tudi Fußball – nogomet, ki je v tej državi najbolj priljubljen šport. Še raje kot nogomet pa imajo nekateri Nemci kulturo – Nemčija je namreč država z največ kulturnimi dogodki in prizorišči na svetu.

Nekoliko manj znana je bržkone ljubezen do vrtnih palčkov (der Gartenzwerg), ki jih Nemci še kako radi razstavljajo na svojih vrtovih, za še eno strast Nemcev, in sicer do njihovih popevk, tako imenovanih Schlagerjev, pa ste bržkone že slišali, kajne? 

Ali stereotipi o Nemcih še držijo?

Razširjeno mnenje, da Nemci jedo samo krompir, se je izkazalo za zgrešeno, saj so danes njihova najljubša hrana testenine, med priboljški se je najbolje odrezala čokolada (ne pa cesarski praženec ali schwarzwaldska torta oz. znamenita torta črni gozdiček), med pijačami pa kava (in ne pivo). 

Tradicija je le tradicija

Ker imamo leemetovci poleg novosti radi tudi tradicijo, vas pred nadaljevanjem tega poučnega potovanja čaka še recept za tradicionalno nemško kislo zelje. Včasih ga za svojega jemljemo tudi Slovenci, ki to jed radi vključimo med značilne slovenske jedi, kadar nas po njih povpraša kakšen tujec. Ga tudi vi pripravite po tradicionalnem nemškem receptu? 

»Prosim« pomeni »ja« in »hvala« pomeni »ne«

Smo vas zmedli? No, pa za ponazoritev uporabimo preprost primer. 

Če vas bo kdo v nemščini vprašal, ali bi še popili kakšno okusno nemško pivo (mimogrede – ste vedeli, da v Nemčiji obstaja približno 1300 pivovarn?), ne recite preprosto:

→ »Danke« (»hvala«).

No, rečete že lahko, a ne pričakujte, da boste na mizo dobili še kakšen vrček. »Danke« bodo Nemci v tem primeru namreč razumeli kot »Ne, hvala.«

Če bi radi popili še eno, preprosto recite »Bitte« (»prosim«), kar bodo razumeli kot »Ja, prosim.«

Streng verboten

(slov. »strogo prepovedano«)

→ Če se boste v Nemčijo podali z avtomobilom, pazite, da vam na avtocesti (die Autobahn) ne zmanjka goriva – to je namreč kaznivo.

→ Med vožnjo (in tudi sicer) je prav tako prepovedano kazanje sredinca, saj je takšno početje lahko »nagrajeno« s prijavo policiji.

→ Čeprav zveni malce nenavadno, je v Nemčiji v javnosti prepovedano prepevati nemško himno oz. njeni prvo in drugo kitico, in sicer zaradi povezave z obdobjem nacistične diktature; dovoljena je samo tretja kitica, ki govori o enotnosti in svobodi.

→ Na nekakšen način sta prepovedana celo obmetavanje z blazinami, ki veljajo za »pasivno orožje«, ter odpiranje oken – prepih naj bi namreč povzročal najrazličnejše bolezni, ob obolenj sklepov do gripe.

→ Ko boste nazdravljali (Prost!), pazite, da v vašem kozarcu ne bo vode – Nemci bi si to namreč razlagali, kot da jim želite smrt (česar si gotovo ne želite).

→ Če boste za rojstni dan voščili kakšnemu Nemcu, pazite, da tega ne boste storili pred dejanskim datumom – Nemcem namreč ni jasno, zakaj bi kdo praznoval rojstni dan, preden datum dejansko nastopi, zato počakajte vsaj do polnoči in uradnega začetka slavnostnega dneva.

In spet smo doma ...

Tako, naše potovanje po Nemčiji je pri koncu. Preden vas povabimo na svoj nemški blog, vam lahko samo še čestitamo za uspešen prihod na cilj (oziroma z drugimi besedami: za nanovo pridobljeno znanje) in potrkamo po mizi (to namreč Nemci počnejo namesto ploskanja).