William Shakespeare (1564–1616) je brez dvoma najpomembnejši dramatik in najvplivnejši pisec, ki je ustvarjal v angleškem jeziku, nekakšen prototip angleške literature. Gre za umetnika, ki ga neumorno analizirajo, secirajo ter o njem špekulirajo že stoletja, vir tematik za razprave o njem pa najbrž še dolgo časa ne bo usahnil.

Shakespeare pa ne velja samo za brezčasnega pisca, ampak tudi za plodovitega izumitelja besed. Sodobna angleščina namreč gospodu Shakespearju veliko dolguje, saj naj bi po nekaterih ocenah »iznašel« oz. vsaj prvi zapisal več kot 1700 vsakdanjih angleških besed. Pri tem je sicer pogosto le samostalnike spreminjal v glagole, glagole v pridevnike, združeval besede, jim dodajal predpone in pripone.

Predpone in pripone

Sodeč po spletnem seznamu je bil veliki dramatik ljubitelj predpon, saj je besedam nov pomen najpogosteje dal tako, da jih je povezal s predponami, kot so »un-«, »im-« in »in-«, ki v angleščini izražajo negacijo ali nasprotje, ter »re-«, ki izraža ponavljanje. V tem sklopu tako najdemo: »untrained«, »uneducated«, »unhelpful«, »unaware«, »undress«, »uncomfortable«, »impartial«, »import«, »informal«, »restoration«. Pogosto je uporabljal tudi priponi -less (useless, priceless, dauntless) in -er (employer, fortune-teller, swagger).

»Knock, knock, who's there« (Tok, tok, kdo je tam?)

Priljubljeno frazo v zgornjem podnaslovu naj bi prvi zapisal prav Shakespeare, in sicer v tragediji Macbeth. Med pogoste besedne zveze, ki imajo izvor v Shakespearjevih delih, spada tudi »zlato srce« ali v izvirniku »Heart of gold«, s katero opišemo velikodušnega človeka, in tudi: »Love is blind« (ljubezen je slepa), »Dead as a doornail« (mrtev kot kamen), »All's well that end's well« (konec dober, vse dobro), »We're all flesh and blood« (vsi smo pod kožo krvavi), »On a wild goose chase« (jalovo početje) itd.

Lažni prijatelji

V jezikoslovju takšno poimenovanje označuje podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene. In tudi Shakespearjeva dela vsebujejo kar nekaj besed, ki danes pomenijo nekaj drugega kot v njegovih časih. Ena takšnih je »awful«, ki pomeni »grozen, zanič«, v avtorjevih časih pa je pomenila »zbujajoče strahospoštovanje, veličastno.« Ko je Shakespeare nekaj poimenoval katastrofa oz. »catastrophe«, je sporočal, da se je nekaj končalo oziroma dobilo zaključek. In če je v njegovem času nekdo bil na dieti, je pomenilo, da je jedel obilno, ne pa skromno, »ecstasy« oziroma »navdušenje ali ekstaza« pa je pomenilo »norost«.

Združenke

Tu gre za najštevilčnejši sklop, saj je rad združeval besede, ki prej običajno niso stale skupaj. V ta sklop sodijo »bedroom«, »birthplace«, »never-ending«, »outbreak«, »overview«, »reinforcement«, »successful«, »ladybird«, »cold-blooded«, »cold-hearted«, »shooting star« in še in še in še.

Ali Shakespearju res lahko pripišemo avtorstvo vseh teh in številnih drugih besed, je stvar obsežnih in burnih razprav. Mnogi literarni teoretiki so namreč mnenja, da Shakespeare dejansko ni izumil vseh besed in besednih zvez, ki mu jih pripisujejo. Zagotovo pa lahko rečemo, da je botroval njihovi priljubljenosti. A najbrž se bo razprava okrog tega, kaj dejansko je plod njegove bistroumnosti in genialnosti in kaj ne, najbrž vlekla tako dolgo kot tista o jajcu in kokoši.

»Ves svet je oder …«

»… in vsi možje in žene zgolj igralci: nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge.« Citat ste gotovo prepoznali, malo manj znano pa je, da gre za citat iz komedije Kakor vam drago (As you like it). In tudi v tem je Shakespearjeva vrednost, saj so številni citati presegli meje literarnega ustvarjanja in postali del splošne zavesti.

S spodnjim kvizom lahko preverite, kako dobri poznavalci Shakespearjevega peresa ste, ali pa samo razširite svoj repertoar znanj in s kakšnim od spodnjih citatov navdušite sogovornike.

Berite nas tudi prihodnji teden, ko bomo preverili, ali je dober prevod brez poznavanja konteksta sploh možen.