Ko gre za kratice, jih v prevajalstvu uporabljamo prav s takšnim zanosom kot dobro organizirana tajna vojaška operacija. 

Da pa vas ne zasujemo kar z vsemi po vrsti, danes pojasnjujemo dve: to sta TM in MT.

Obe skrivnostni kratici se navezujeta na funkciji, ki ju ponujajo prevajalska orodja (o katerih pa bomo več kdaj drugič). In kaj sploh pomenita?

Kaj pomeni TM

TM je okrajšava za angleški izraz translation memory oz. prevajalski spomin. Pri tem gre za nekakšen pomnilnik, kamor se shranjujejo že obstoječi prevodi, ki jih opravi prevajalec. Prevajalsko orodje pri tem med prevajanjem sproti po prevajalskem spominu išče, ali morda že obstaja podobna prevedena poved oziroma fraza in prevajalcu ponudi rešitev. S tem se reši ponovnega prevajanja podobnih ali celo (skorajda) enakih delov besedila, saj jih prevajalsko orodje ponudi ali vstavi samo. Torej gre za funkcijo, s katero zmagata naročnik in prevajalec. Slednji je pri delu hitrejši, saj si prihrani nenehno iskanje izrazoslovja in duhamorno pretipkavanje že prevedenega podobnega besedila, naročniku pa lahko zagotovimo dosledno izrazoslovje oz. dosledne prevode, kar vsekakor močno pripomore k dvigu kakovosti.

Komu pa ni všeč, če zvestobo (kar pomeni tudi bogat naročnikov prevajalski spomin) nagradimo s konkretnim popustom? 

Kaj pomeni MT

MT pa je nekaj povsem drugega. Gre za okrajšavo izraza machine translation oz. strojno prevajanje.

Pri strojnem prevajalniku gre za programsko opremo, ki samodejno prevede besedilo iz enega jezika v drugega. Najbolj znanj je Vsekakor Google Prevajalnik, na voljo pa je še več drugih. Skupno jim je to, da so (vsaj večinoma) dobri za osnovno razumevanje besedila (bognedaj, da poskušate s strojnimi prevajalniki prevesti kaj hudo strokovnega), nikakor pa ne dosegajo kakovosti človeškega prevajalca. Navsezadnje strojni prevajalniki ne poznajo konteksta, nimajo izkušenj s prevajanjem in vsekakor nimajo občutka za jezik (in tako iz besede fan hitro dobite oboževalca namesto ventilatorja, iz naslova poglavja General pa generala namesto splošno).

Splošno dostopni in lastni strojni prevajalniki

Vsekakor se tudi prevajalska tehnologija nenehno razvija in tudi strojni prevajalniki so vse boljši, vendar tukaj ne govorimo toliko o splošno dostopnih prevajalnikih, ampak tistih, ki jih napredna podjetja razvijajo v sodelovanju z razvijalci strojnih prevajalnikov, kar pomeni, da je zaledje, od koder prevajalnik jemlje podatke, precej širše in bolj strokovno. Pa tudi pri teh prevajalnikih traja leta in leta, preden se prevajalnik vsaj približno približa kakovosti človeškega prevajalca. Delo je potem res še hitrejše, kot ga že nasploh omogočajo prevajalska orodja, še vedno pa ne gre brez človeškega prevajalca, ki opravi t. i. post-editing oz. dokončno spolira prevod (odpravi morebitne napačne prevode, uredi slog in slovnico).

Prihodnost prevajalskega spomina

Prevajalski spomini so konec 90. let preteklega stoletja, ko so postala orodja za računalniško podprto prevajanje s prevajalskim spominom tudi širše dostopna, predstavljali ne samo evolucije, ampak kar revolucijo v prevajalstvu. Morda bodo čez čas tudi strojni prevajalniki predstavljali podobno revolucijo v strokovnem prevajanju. Ker smo pri Leemeti vedno v koraku s časom, temu razvoju seveda sledijo tudi naši Prevodi na ključ®. Vsekakor pa bo prevajanje in delovanje resne prevajalske agencije vedno zahtevalo dobro delujočo in utečeno ekipo.

In pri Leemeti se lahko pohvalimo s prav takšno ekipo ne samo prevajalcev in lektorjev, ampak tudi vodij projektov, grafičnih oblikovalcev, strokovnjakov za IT, skrbnikov, administrativnega osebja in še in še.