Jezik je živa struktura in zato že sam po sebi spreminjajoč. Glavni proces, ki kaže na živost jezika, je neprestano pojavljanje novih elementov v besedišču. Nove besede nastajajo z različnimi mehanizmi, vsak od njih pa je pomemben za razvoj pravopisa in slovnice. Ravno na račun pridobivanja novih elementov v besedišču lahko danes v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) najdemo kar 110.180 različnih slovenskih besed.

Od »ne in hočem« do »nočem«

Tokrat se bomo posvetili enemu od prav posebnih procesov, ki slovnico bogati z novimi izrazi. To je gramatikalizacija. Kaaaj? 

Gre za zelo pomemben proces jezikovnih sprememb, pri katerem polnopomenske besede izgubijo svoj primarni pomen in postanejo kazalci slovničnih razmerij. Morda gre na prvi pogled za res nekoliko zahtevno definicijo, ki pa postane popolnoma razumljiva v praksi:

• kadar nečesa ne želite, verjetno ne boste dejali: »Ne hočem storiti tega,« ampak boste preprosto uporabili besedo nočem.
• Prav tako vas nihče ne bo vprašal: »Boste izkoristili ne ta popust?«, temveč bo rekel: »Ne boste izkoristili tega popusta?«

Danes je raba zgoraj omenjenih nikalnic popolnoma samoumevna in logična. Slovnično nesprejemljiv »ne hočem« se je v »nočem« preoblikoval v nepretrganem procesu gramatikalizacije. Ta pa je zelo pomembna, saj bistveno krepi slovničnost jezika. Tako neslovnična enota postane slovnična in manj slovnična enota bolj slovnična.

Ključni proces, ki plemeniti slovenščino

Proces gramatikalizacije poznajo čisto vsi jeziki, zelo jasno viden je v angleškem jeziku. Verjetno najbolj znan primer gramatikalizacije je redukcija besedne zveze let us v let's, pri čemer se v celoti spremeni prvotni pomen besede. Prvotna beseda dovoliti tako dobi nov pomen, ki ga lahko v grobem prevedemo kot »daj, dajmo«.

V slovenskem jeziku pa gramatikalizacija vpliva predvsem na predpone, ki označujejo krajevni pomen (namesto dati gor, uporabljamo na-ložiti). Postopoma pa je krajevni pomen predpone na začel slabeti in ta si je utrla novo slovnično pot. Predpona na tako danes poimenuje tudi glagolska dejanja (na-liti, na-gniti) in dovršnost (na-pisati).

Opisan primer nazorno pokaže, kako gramatikalizacija korenito poseže v uporabo besed, jih pomnoži in naredi slovnično pravilnejše (in ne bolj pravilne).

Ena knjiga, en dan, en čas

Z gramatikalizacijo je pogovorna slovenščina pridobila številne nove kontekste ene besede. Tako se lahko slovenski jezik pohvali z neverjetno pomensko pestrostjo besed in izrazov. Poglejmo si primer.

• Beseda en prvotno označuje število: prijateljica ima enega otroka.

• V pogovornem jeziku je šibki en izgubil svoj numerični pomen, s tem pa povečal število kontekstov, v katerih ga danes uporabljamo.

• Današnji pomen besede en je veliko bolj splošen in manj specifičen. Z njim opisujemo nedoločeno količino (samo en čas bom čakal, s čimer damo jasno vedeti, da dolgo ne bomo več na voljo), neidentificirani samostalnik (en dan se zagotovo spet srečamo) ali ne točno določeni samostalnik (eno knjigo mi posodi – s tem nakazujemo, da nam ni pomembno, katero knjigo dobimo).

Pred tedni so objavili članek o tem, kako se je angleški jezik razvil na račun ustvarjalnosti Shakespearja. 

Že prihodnji teden pa vas navdušimo nad posebnim jezikom, ki se je razvil med ljubitelji iger.