Slovenci smo na dvojino ponosni, radi celo rečemo, da je zaradi nje slovenščina romantična. In čeprav v Sloveniji obstaja celo Skupina za ohranjanje dvojine, pa obstajajo tudi primeri, ko ni slovnično pravilna, čeprav bi bila njena uporaba smiselna. Ti primeri bi vam jo znali zagosti, zato vam bomo v današnjem članku pokazali, kdaj morate namesto dvojine uporabiti množino.
Dvojina namesto množine
Namesto dvojine v slovenščini moramo uporabiti množino, kadar gre za značilne dvojice.
- Levi in desni deli telesa, ki imajo isto funkcijo:
→ Dvigni roke, dvigni noge.
→ Bolijo me ušesa, oči in kolena.
→ Petrine obrvi so nadvse urejene.
→ Nosnice so mu plale od besa.
→ Davor ima vnete ledvice.
→ Za kosilo bodo ocvrta piščančja bedra.
→ Kako ima pa Dunja zagorele lakte!
→ Zgrabil ga je za zapestja.
- Deli oblačil:
→ Bil je še majhen, rokavi in hlačnice so mu bili predolgi.
→ Zelene nogavice so Borutove najljubše.
→ Rokavice brez prstov so še posebej primerne za kadilce.
→ Ušesa si je pred mrazom zaščitil z naušniki.
- Biološki ali funkcijski pari:
→ Moji starši so najboljši na svetu.
→ Rodili so se jima dvojčki.
→ V našem hlevu so se naselile lastovke.
- Nekateri parni samostalniki:
→ Za rojstni dan je dobila nove uhane.
→ Šele na avtobusu se je spomnil, da je doma pozabil drsalke.
- Hrana
→ Boš po kosilu še slivove cmoke?
→ Danes si bom privoščila kanelone.
→ Zame palačinke s čokolado, prosim.
Kdaj vendarle uporabiti dvojino?
V naštetih primerih uporabimo dvojino samo takrat, ko želimo parnost posebej poudariti.
→ Dvigni obe roki, dvigni obe nogi.
→ Nogavici sta ležali vsaka na svojem koncu sobe.
→ Na roditeljski sestanek naj prideta oba starša.
→ Kako si smešen. Seveda ima dva nova čevlja, ne samo ne enega!
→ Povej še enkrat, poslušam z obema ušesoma.
Kratko in jasno pravilo
Če pri naštetih primerih ne želite posebej poudariti parnosti, uporabite množino (in prav gotovo vam ne bo nihče oporekal, da ste premalo romantični).










Komentarji
Hm... Kako pa je z Mirom
Bogdan Lemut v
Hm... Kako pa je z Mirom Cerarjem, olimpijskim zmagovalcem na konju z obročema ali obroči?
Bogdan, pozdravljeni,verjetno
Nadja v
Bogdan, pozdravljeni,verjetno ste mislili napisati "konj z ročaji"? <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/> Ja, tudi ta primer bi lahko uvrstili v današnji članek, saj se v splošnem uporablja "konj z ročaji", ne pa "konj z ročajema".
Z ročaji/ročajema, seveda...
Bogdan Lemut v
Z ročaji/ročajema, seveda...
Na konju z ročaji. Ali pa na
Suzana ČP v
Na konju z ročaji. Ali pa na krogih.
Kako pa to, da sta dvojčka
Ana v
Kako pa to, da sta dvojčka tudi v množini? Ali je to kakšno pravilo?Torej stavki: rodila sta se jima dvojčka, rodila je dvojčka, dobila bosta dvojčka niso pravilni?
Ana, pozdravljeni,v Slovenski
Nadja v
Ana, pozdravljeni,v Slovenski slovnici je izraz "dvojčka" uvrščen med biološke pare, ki se uporabljajo v množinski obliki, zato smo ga tudi mi uvrstili v članek.V Pravopisu sta sicer navedena primera z obema oblikama (roditi dvojčke/siamska dvojčka), ki nakazujeta tudi na izbiro oblike glede na konkretno rabo, o čemer teče beseda tudi v našem članku.
Le spotoma: ali je potrebno,
Trojan Kotnik v
Le spotoma: ali je potrebno, da Leemetina ekipa nekaj implicira?
Trojan, pozdravljeni,sodeč po
Nadja v
Trojan, pozdravljeni,sodeč po pozitivnih odzivih bralcev, ki smo jih s tem nasmejali, je bilo očitno zelo dobro, da smo to storili (o potrebnosti pa bi težko sodili). <img alt="wink" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="wink" width="20"/>
Pozdravljeni!Zelo rada
Irena Oblak v
Pozdravljeni!Zelo rada prebiram vše komentarje. Me je pa, kakor tudi Trojana, zmotila beseda implicirati.Moja pokojna profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Bežigrad, gospa Dimitrija Lavrič, nam je ob vsakem vstopu v razred povedala:"Inteligenten človek uporablja tujke. Še bolj bistroumen pa tujko nadomesti z lepo slovensko besedo."Menim, da je s tem povedala vse!SSKJ pravida beseda pomeni vsebovati, pa ne določno izražatiImplicirati z lahkoto nadomestimo z .. ne pravi.., ...ne predlaga..., ... ne svetuje..., itd.Lep vikend, Irena
Irena, pozdravljeni,če prav
Nadja v
Irena, pozdravljeni,če prav razumem, vas je zmotila raba tujke, ne pa to, kar piše v nadaljevanju? Tako sem namreč prvotno razumela g. Trojana, vendar pravkar ugotavljam, da je verjetno tudi njega zmotila raba tujke (ne pa vsebina nadaljevanja).Tudi sami zagovarjamo zamenjavo tujk z domačimi ustreznicami, ko je to mogoče, z navedenim pa smo se želeli zgolj malce pošaliti in dodati pripis v duhu farmacevtskih in drugih podobnih opozoril (ki pogosto, žal, vsebujejo vse preveč tujk).Z vašo pokojno profesorico pa se glede rabe tujk in slovenskih ustreznic nedvomno strinjamo. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>Hvala, da ste se oglasili!
OBROČI...
Milanko Strbac v
OBROČI...
Ali ni malo čudno slišati:
Radovan Mikolič v
Ali ni malo čudno slišati:"Kdo pa sta ta dva, da sta si tako podobna?""Dvojčki."Še malo za hec: ali se pri trojčkih sme uporabiti dvojina ("Trojčka sta čakala brata.")
Radovan, pozdravljeni,kot je
Nadja v
Radovan, pozdravljeni,kot je navedeno zgoraj, je izraz "dvojčka" v Slovenski slovnici uvrščen med biološke pare, drži pa tudi, da Pravopis navaja obe obliki (roditi dvojčke/siamska dvojčka), ki nakazujeta tudi na izbiro oblike glede na konkretno rabo (sem bi tako uvrstili tudi vaš primer).Ha, ha, šala pa je dobra. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>
Tole vprašanje ni ravno
Radovan Mikolič v
Tole vprašanje ni ravno bistvenega pomena za življenje, me pa že nekaj časa firbec matra. Dvojina je precejšnaredkost smo verjetno bolj kot ne izjema. Zanima pa me, če je posebnost našega jezika tudi razlikovanje v štetju če imamo tri oziroma štiri predmete in če je predmetov več. Tako imamo eno hruško, dve hruški, tri ali štiri hruške in pet ali več hrušk. Oziroma - to je ena ovca, to sta dve ovci, to so tri ali štiri ovce in to je ducat ovac.
Pozdravljeni, g. Radovan
Nadja v
Pozdravljeni, g. Radovan,glede uporabe množine v navezavi na število težko damo odgovor za večino drugih jezikov, saj bi morali povprašati precej prevajalcev, da bi dobili merodajen odgovor (znanje vsakega posameznika je pač omejeno). Ker pri množinski obliki ovce/ovac oz. ovc ne gre za dve obliki ene množine, ampak za imenovalniško in rodilniško obliko besede »ovce« (števnika tri in štiri v slovenščini zahtevata samostalnik v imenovalniku, če sta v imenovalniku, rodilniku, če sta v rodilniku, itn., pri čemer pa števniki od pet naprej zahtevajo izključno rodilnik). Torej govorimo o sklonih. Glede na to, da imajo nekateri jeziki še več sklonov kot slovenskih 6 (poljščina na primer 7, finščina 15, madžarščina 35 ipd.), se gotovo v številnih jezikih pojavljajo različne množinske oblike samostalnikov.Glede dvojine pa so na svetu (kolikor nam je uspelo izbrskati) trije jeziki, ki jo uporabljajo za vse osebe, sklone in spole: poleg slovenščine sta to še škotska gelščina in lužiška srbščina. Poleg tega pa delno dvojino (na primer zgolj za določene osebe ali v določenih okoliščinah) ohranja še več manjših jezikov: sodobna standardna arabščina, inuktitut, določeni polinezijski jeziki, med njimi havajski, ipd.
O, super, hvala lepa! Priznam
Radovan Mikolič v
O, super, hvala lepa! Priznam, da o razliki nisem nikoli razmišljal kot o različnih sklonih. Najbrž že zato, ker bi nekako po občutku pričakoval, da je "pet" in "ovc" nekako skupaj, torej ne "pet ovc" ampak "petih ovc", kar je seveda nesmisel. 35 sklonov? Ojej, potem pa res ni čudno, da se "nihče" noče učiti madžarščine... ;)
Dodaj nov komentar