Tako kot glede vsega drugega v življenju in slovnici obstajajo pravila tudi glede tega, kako in s čim se vežejo glagoli, kar z drugo besedo imenujemo valenca ali vezljivost.
Če se vam zdi, da s skloni, glagoli in vezljivostjo nimate težav, odgovorite na naslednje vprašanje.
Kateri primer je pravilen?
a) Mojca ne zna upravljati z denarjem.
b) Mojca ne zna upravljati denarja.
Če ste odgovorili z a), berite naprej.
Če ste odgovorili z b), prav tako berite naprej, saj ena lastovka še ne prinese pomladi, prav tako pa tudi en pravilen odgovor še ne pomeni, da se v 2 minutah, koliko vam bo vzelo branje tega članka, ne morete naučiti ali ponoviti osnovnih pravil, ki jih boste lahko uporabili vsak dan.
Ali dvomite v o naših predlogih? Končajmo naša predlogas predavanjem in preidimo k bistvu.
Valenca ali vezljivost glagolov
Poznamo vezljive in nevezljive glagole. Povedano preprosteje: tiste, ki se povezujejo, in tiste, ki se ne.
Nevezljivi glagoli
Zaznamujejo na primer vremensko dogajanje:
- Sneži.
- Rosi.
- Dežuje.
Ker ne moremo pristaviti nobenega dopolnila, pravimo, da se ne vežejo oziroma so nevezljivi → Dežuje dež.
Vezljivi glagoli
Vezljivi glagoli so tisti, ki imajo lahko ob sebi skladenjsko dopolnilo, delimo pa jih na levo in desno vezljive.
- Sosed pripravlja protest. Bojim se sosedovega protesta.
Preprosto povedano gre za to, ali je dopolnilo na levi ali na desni strani glagola.
Valenca, glagoli in pravila
Kot navajamo že v uvodu, pa obstajajo pravila, ki določajo, kako in s čim se določen glagol veže. Npr. glagoli stopnje, fazni glagoli (zaznamujejo začetek in konec dejanja [začeti, končati …]) se ne vežejo z orodnikom:
→ končaj s traparijami,
ampak s tožilnikom ali z nedoločnikom:
→ začeti peti, začeti petje (ne pa začeti s petjem).
Torej ni pravilno, kot večkrat preberemo: nadaljeval je z delom, ampak nadaljeval je delo. Prav tako nista prenehala s prepiranjem, ampak sta se prenehala prepirati.
Valenca glagolov v praksi
NAPAČNO | PRAVILNO |
---|---|
dvomiti v nekaj | dvomiti o čem |
imeti strah pred očetom | bati se očeta |
končati s predavanjem | končati predavanje |
pozneje grem plavati | pozneje grem plavat |
upravljati s strojem | upravljati stroj |
zmagati volitve | zmagati na volitvah |
→ Nekateri glagoli se torej vežejo z imenovalnikom (cveteti), drugi spet s tožilnikom (brati).
Glagoli in zanikanje
Pogosta je tudi uporaba napačnega sklona ob glagolu pri zanikanju. Napačno je namreč uporabiti tožilnik (Ni jo videl iti mimo.) namesto rodilnika (Ni je videl iti mimo.). Če vas pa zanima več o tej napaki, ki jo govorci slovenskega jezika počnejo/-mo vsakodnevno, pa preberite več v našem že objavljenem članku.