Ste imeli težave z branjem oz. predvsem razumevanjem zgornjega besedila? Mimogrede, gre za dejansko novico z enega slovenskih medijskih portalov.

Če ste se hkrati začudili, ali začenjamo pri Leemeti kariero v tračarstvu, moramo to odločno zavrniti. To so zgolj govorice! :) Tudi danes bomo reševali eno od pogostih jezikovnih zagat: kako preprečiti, da bi si bralci razbijali glavo s tem, kaj ste s svojim zapisom sploh želeli povedati?

Spodaj navajamo nekaj kratkih nasvetov, kako besedilo zapisati tako, da bo bolj berljivo ter razumljivo.

• Uporabljajmo krajše povedi z manj podredji (več pik ne pomeni daljšega sestavka).
• Poskrbimo za slovnično brezhibnost (da se bralcu ne bo zatikalo ob napakah).
• Slog pisanja prilagodimo ciljnemu občinstvu (komu pišemo?).
• Tujke uporabljajmo v strokovnih besedilih (če ne pišemo za zdravnike, lahko mirne duše namesto navzee uporabimo kar slabost).
• Poskrbimo za pravilno črkovanje brez »narodnih«, pardon, nerodnih napak.
• Vselej se pri končnem branju postavimo v vlogo bralca (ali je besedilo dovolj razumljivo?).
• Zavedajmo se, da je bralca pomembno pritegniti k branju ne glede na tematiko.
• Raje uporabljajmo slovenske besede (ne vztrajajmo na vsak način pri tujkah).
• Pomislimo, kakšne sestavke radi beremo (in jih poskušajmo tudi sami pisati).

Uporabimo pridobljeno znanje in si oglejmo, kako bi naj bil naš trač sestavljen, da bi ga za njegovo razumevanje ne bilo treba prebrati trikrat: