Na, na, na, na, na …

Ne, v tokratnem prispevku ne bomo prepevali uspavank ali kakšnih drugih melodij. Podrobneje se bomo ukvarjali s predlogom 'na' ter si ogledali nekaj primerov njegove pravilne in napačne rabe. Zato da vse skupaj ne bo preveč suhoparno, bomo spoznali Miho.

Miha in predlogi

Miha je bil skoraj dve leti brezposeln, v tem času se je prijavljal na vse mogoče oglase in kljub neuspehu vztrajal na pisanju prošenj. Ko mu je končno uspelo, so mu seveda vsi čestitali na novi službi. Delal naj bi na projektu, ki je veliko obetal, vendar je že kmalu naletel na prve ovire, ki so nakazovale na težave. V njegovi pisarni ni bilo klimatske naprave, zato je poleti delo opravljal na zelo visokih temperaturah. Miha se ni dal, prepričan je bil, da je odporen na vse tegobe. Toda zaradi vročine, napora in slabih prehranjevalnih navad je že kmalu začel pridobivati na teži in se soočati z zdravstvenimi težavami – ker je občasno zelo težko dihal, je celo pomislil, da boleha na jetiki.

V zgodbi o Mihi je v vsaki povedi vsaj enkrat uporabljen predlog »na«. In čeprav se morda na prvi pogled zdi, da je besedilo napisano brez napak, je predlog marsikdaj uporabljen napačno. Najprej si oglejmo primere, v katerih je raba predloga »​​na« pravilna.

Predlogi in pravilna raba

• prijaviti/prijavljati se na (v nekaterih primerih se glagol veže tudi s predlogoma »za« in »k«)
• naleteti na
• na visokih temperaturah (zveza je pravilna, čeprav se pogosteje uporablja predlog »pri«)
• biti odporen na (v slovarjih sicer ob deležniku »odporen« večinoma najdemo predlog »proti«, vendar se raba z »na« vedno bolj uveljavlja)

Zdaj pa še primeri, v katerih je raba predloga »na« napačna.

Predlogi in napačna raba

Če pa se še potepate in ste na morju, na izletu ali celo na Triglavu, pa nam pošljite kakšno razglednico – lepe pozdrave nam seveda pošljite z morja, z izleta in s Triglava (in ne iz morja, iz izleta, iz Triglava).

Ne veste, zakaj? Za hitro osvežitev znanja je tu naša majhna pomoč.