Se vam je že kdaj zgodilo, da ste v svojem domačem kraju slišali neznanca, kako napačno sklanja zemljepisno ime kraja? Verjetno je takšna nedolžna in povsem vsakodnevna napaka v vas vzbudila salve ogorčenja in vam pospešila utrip, češ »kako je lahko nekdo tako neumen, da tega ne ve«. Verjemite, vsak človek se kdaj sooči s takšno težavo, ko naleti na neznan kraj, pa se tega niti zaveda ne.
Preprosto in vedno uporabno pravilo je, da zemljepisna imena sklanjamo tako, kot to počnejo domačini nekega kraja. Saj domače je vedno najbolj preprosto in »tisto pravo«, kajne?
Gremo proti ...
Največ preglavic s sklanjanjem večinoma povzročajo množinska krajevna imena. V pogovoru velikokrat naletimo na primer gremo proti …
Pa si poglejmo nekaj primerov množinskih krajev, ki nam lahko pri sklanjanju v dajalniku (3. sklonu), s katerim se veže predlog proti, povzročajo težave:
- Grosuplje -> proti Grosupljemu/proti Grosuplju (pravilni sta obe obliki, saj gre za samostalniško/pridevniško sklanjatev)
- Laze-> proti Lazam
- Luče -> proti Lučam
- Ravne na Koroškem -> proti Ravnam na Koroškem
- Žiri -> proti Žirem
- Šmarje - Sap -> proti Šmarju - Sapu
- Beltinci -> proti Beltincem
Več o tovrstnih sklanjatvah preberite tukaj.
»v« ali »na« in »iz« ali »z/s«
Pri uporabi krajevnih imen pa velikokrat naletimo tudi na vprašanje, ali gremo »v« ali »na« (kraj) in ali prihajamo »iz« ali »z/s« (kraja).
Na žalost za to ni pravila. Najboljši recept je, da uporabite »zdravo pamet«, intuicijo ali »tisti notranji občutek, za katerega ne veste, od kod se je vzel«, vsekakor pa pravilen odgovor poznajo prebivalci nekega kraja.
Sicer pa veljajo neka splošna logika oz. smernice:
- geografske lastnosti: povzpnemo se na goro/na hrib, potujemo na otok, spustimo se v dolino, gremo v državo/mesto/kraj;
- ustanove: grem na pošto/na banko/na fakulteto/na zavarovalnico; v primeru, ko govorimo, da smo nekam vstopili, rečemo: stopil/a sem v pošto/v banko/v fakulteto/v zavarovalnico.
Kljub temu v slovenskem jeziku obstaja nešteto izjem, ko tudi te smernice ne veljajo.
Čeprav so Vrhnika, Prevalje, Pohorje, Lokve, Ravne na Koroškem naselja/kraji, ne rečemo, da gremo v, ampak na Vrhniko, na Prevalje, na Lokve, na Ravne na Koroškem. To so le nekatere izmed izjem.
Ko smo »na«, gremo »s/z«: sem na Triglavu, grem s Triglava. -> O pravilni uporabi veznika s/z preberite tukaj.
Ko smo »v«, gremo »iz«: sem v Trbovljah, grem iz Trbovelj.