Brezplačen

Hitri izračun cene

x

medslovanščina, interslovanščina, slovanski jeziki, esperanto, govorci, Slovani,
4
26
Zanimivosti / 10. September 2021

Medslovanščina – jo razumete?

Jezik za marsikaterega svetovnega popotnika (hočeš ali nočeš) predstavlja oviro. Zagotovo ste torej že kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi obstajal jezik, ki bi ga razumeli povsod po svetu. Mar ne bi bilo to naravnost čudovito? wink

No, prav, bodimo bolj prizemljeni: kaj, če bi obstajal jezik, ki bi ga brez učenja razumeli vsi slovanski narodi? Ja, ta jezik obstaja in ni esperanto. Presenečeni boste, kako dobro ga razumete, čeprav verjamemo, da mnogi od vas zanj prvič slišite. 

 

Poskusi ustvarjanja skupnega jezika

Jezikoslovci so si zelo dolgo prizadevali za to, da bi ustvarili jezik, ki bi ga razumeli vsi. Pobožno željo je proti koncu 19. stoletja uresničil poljski ljubiteljski jezikoslovec Ludwig L. Zamenhof, ko je optimistično zasnoval esperanto – univerzalni svetovni jezik, ki bi govorcem omogočil lažjo komunikacijo in hkratno ohranjanje maternega jezika.

Čeprav poskus vzpostavitve esperanta (z jezikovnega stališča) ni bil najbolj uspešen, se govorci esperanta redno družijo na kongresih. Trenutno naj bi esperanto govorilo nekaj manj kot 2 milijona govorcev po svetu. Gratulon (čestitke)!

Več o esperantu si lahko preberete v tem našem članku.

 

Umetno ustvarjen jezik – misija nemogoče

Umetno ustvarjeni jeziki niso (in verjetno ne bodo) nikoli zaživeli v polni podobi, saj jezik posameznega naroda sestavljajo t. i. »izmisleki« – besede, ki so neposredno povezane z (ne)materialno kulturo naroda, ki se ustvarja skozi tisočletja.

Univerzalni jeziki so tuji jeziki, ki se jih človek – zaradi potrebe ali zanimanja – priuči. Nekateri med univerzalne jezike danes prištevajo tudi angleščino, ki je zagotovo prvi tuji jezik tudi večini Slovencev.

 

Medslovanščina – jezik vseh Slovanov

Vojtech Merunka, češki profesor računalništva, in Jan van Steenbergen, nizozemski jezikoslovec, sta si zadala zanimiv cilj: ustvariti jezik, ki naj bi omogočil lažje sporazumevanje Slovanov. Tako sta ustvarila medslovanščino (tudi interslovanščino), ki naj bi jo razumeli vsi govorci slovanskih jezikov.

⇒ Kako sta se snovalca lotila ustvarjanja tako zapletenega jezikovnega sistema?

Osnova medslovanščine je starocerkvenoslovanščina – prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga oblikovala Ciril in Metod.

Za zapisovanje medslovanščine se uporabljata cirilica in latinica. Da so si slovanski jeziki res zelo sorodni in da učenje medslovanščine ni težko, dokazuje spodnja preglednica, v kateri najdete, kako v različnih jezikih zapišemo besedo pes, ki poimenuje domačo žival (vključili smo samo latinično pisavo):

 

Slovensko Medslovansko Poljsko Češko Slovaško Donjesrbsko Srbsko/hrvaško
PES PES PIES PES PES PJAS PAS

 

Če ste potovali po slovanskih državah, ste lahko ugotovili, da je sporazumevanje s slovanskimi narodi bistveno lažje – zaradi jezikov, ki imajo skupen izvor.

 

Zakaj bi se torej sploh učili medslovanskega jezika?

Snovalci in razvijalci navajajo prepričljive razloge:

1. Lažje sporazumevanje slovanskih narodov.

2. Brez težav brskate tudi po spletnih straneh v slovanskem jeziku, ne da bi potrebovali prevode.

3. Poznavanje medslovanščine služi kot odlična podlaga za učenje drugih slovanskih jezikov.

 

V medslovanščini je posnet tudi film

Da nad medslovanščino niso navdušeni samo jezikoslovci, dokazuje dejstvo, da je bil v medslovanščini posnet tudi film češkega režiserja The painted bird.

⇒ Se sprašujete, zakaj prav v tem jeziku?

Film namreč opisuje zgodbo dečka judovskega porekla, ki je med drugo svetovno vojno izpostavljen krutosti prebivalcev »neke« vasi v eni od vzhodnoevropskih držav. Ker naslavlja perečo problematiko, so ustvarjalci razmišljali, kateri jezik izbrati, da občinstvu ne bi razkrili točnega dogajalnega prostora. Rešitev? Medslovanščino ali po režiserjevih besedah: slovanski esperanto.

 

Napovednik filma si lahko ogledate tukaj 
in prisluhnete medslovanščini.

 

Kako dobro razumete medslovanščino?

Ker vam med člankom takole med vrsticami zatrjujemo, da bi kot materni govorci slovenskega jezika medslovanščino zagotovo razumeli, smo za vas pripravili izziv:

Preberite odlomek iz znanega literarnega dela in nam v komentarju zaupajte, za katero literarno delo gre. Boste uspeli ugotoviti? wink

  • Togda pojavila se lisica.
  • «Dobry denj», rěkla lisica.
  • «Dobry denj», odgovoril učtivo maly princ, ktory se razgledal, ale ničto ne viděl.
  • «Ja jesm tu», rěkl glas, «pod jablanju.»
  • «Kto jesi ty?», rěkl maly princ. «Jesi mnogo lěpy...»
  • «Ja jesm lisica», rěkla lisica

Neverjetno, kaj premore jezikoslovje, kajne? Več o medslovanščini si lahko preberete na tej povezavi.

 

Ob koncu

Moramo priznati, da si avtorja res nista zastavila tako visokoletečega cilja kot snovalci esperanta, a jezik bi v vsakdanu zagotovo služil za osnovno sporazumevanje. Zanimiv predlog, ki (žal) še ni zaživel v praksi.

Kdo ve, mogoče bomo pri Leemeti čez 10 let ponujali Prevode na ključ® tudi v/iz medslovanščino/-e. wink

 

Podobni članki

07. Avgust 2015
Jezikovne dileme
MIN
24
pogled
V tokratnem blogu se bomo posvetili koroški narečni skupini, ki je ena najbolj razčlenjenih. Razdeljena je namreč na 6 narečij:...
29. December 2017
Zanimivosti
2 MIN
1
pogled
Do konca leta nas ločijo samo še trije dnevi, zato je zdaj popoln čas, da se malce ozremo v preteklost. Lani ste nas s svojimi kom...