Smo v volilnem letu, v katerem se bo volilno telo odločilo, kdo bo izvoljen, da bo sprejemal odločitve v njegovem imenu naslednja štiri leta.
Volivci (mar je prav volilci?) imajo vedno prav, pravijo. V politiko se sicer ne bomo spuščali, saj je naš parlament jezik, njegovi volivci/volilci pa uporabniki in jezikoslovci.
Ampak to verjetno že veste. Pa veste morda tudi, zakaj je tema volitev zanimiva za jezikoslovce? Zmedo povzroča recimo naslednje:
- Čeprav imamo pridevnik volilen (oziroma izraz volilno telo), pa se po Pravopisu oseba, ki voli, imenuje volivec.
Ker je mogoče pogosto zaslediti obe različici zapisa, si bomo v volilnem tednu ogledali, ali gre za napako in kako vedeti, kdaj se -l razvije v -v (in kdaj ne).
Pripona -lec ali -vec?
Poglejmo, kako iz glagola izpeljemo poimenovanje za osebo:
- brati – bralec;
- osvajati – osvajalec;
- razstavljati – razstavljavec;
- peti – pevec;
- briti – brivec.
Problematika s pripono -lec ali -vec je najbolj znana po primeru bralec/bravec in sega že v 19. stoletje. Zaradi rabe -lec namesto -vec so ta pojav imenovali tudi elkanje in je predstavljal razlog za novo črkarsko pravdo!
Volilec ali volivec in pravila v letu 2018
A danes so pravila jasna.
Priponsko obrazilo -vec namesto -lec dodamo:
- osnovi na samoglasnik, če je pred glagolsko pripono -l ali -lj: voliti – volivec, ponavljati – ponavljavec, razstavljati – razstavljavec;
- korenu na samoglasnik: briti – brivec, peti – pevec, šteti – števec.
Enako velja tudi za pisanje tvorjenk in izpeljank:
- volivec – volivka – volivčev – volivkin;
- razstavljavec – razstavljavka – razstavljavčev – razstavljavkin;
- brivec – brivka – brivčev – brivkin – brivski;
- pevec – pevka – pevčev – pevkin – pevski.
V pravopisnem slovarju je na prvem mestu volivec kot nadrejena pisna različica. Če pa se glede pogostnosti rabe obeh variant posvetujemo z gradivom, kakršnega prinaša besedilni korpus Gigafida, ugotovimo, da se beseda najpogosteje pojavlja v časopisih in da je – zanimivo – slovarska prioriteta najpogosteje upoštevana v časniku Delo (16.401), volilca pa dopuščajo lektorji časnika Dnevnik (17.816). Razmerje med obema variantama je v prid volivcu (46.127). Volilec se pojavi 30.451-krat. Raba torej potrjuje določilo v pravopisnih pravilih.
Volilno – volivno telo
Zakaj imamo torej volilno, ne pa volivno telo?
Pridevnike na -ilen/-alen oz. na -iven/-aven delamo iz glagolske podstave, vendar dodamo pripono -iven/-aven samo, če pridevnike tvorimo iz korena na samoglasnik:
glagol | pridevnik |
---|---|
peti | peven |
klati | klaven |
šteti | števen |
voliti | volilen |
plesti | pletilen |
Izjeme
Da pa pravila ne bi bila preveč preprosta, poznamo tudi tukaj nekaj izjem:
- greti – grelen, vreti – vrelen.
Prav tako pa se iz pridevnika izpeljujejo novi izrazi s pripono -l, ne pa -v:
- volilen – volilnica (volilni listek, glasovnica) – volilnik (priprava, s katero se voli)
Izvolitev po volitvah
Svojo voljo lahko pokažete na volitvah, v slovnici pa so pravila pogosto jasna. Glas uporabnikov (ali simbolično: slovničnih volivcev) se upošteva samo dolgoročno. Zato izkoristite priložnost odločanja, kjer jo le lahko!