Smo v volilnem letu, v katerem se bo volilno telo odločilo, kdo bo izvoljen, da bo sprejemal odločitve v njegovem imenu naslednja štiri leta.

Volivci (mar je prav volilci?) imajo vedno prav, pravijo. V politiko se sicer ne bomo spuščali, saj je naš parlament jezik, njegovi volivci/volilci pa uporabniki in jezikoslovci.

Ampak to verjetno že veste. Pa veste morda tudi, zakaj je tema volitev zanimiva za jezikoslovce? Zmedo povzroča recimo naslednje:

• Čeprav imamo pridevnik volilen (oziroma izraz volilno telo), pa se po Pravopisu oseba, ki voli, imenuje volivec.

Ker je mogoče pogosto zaslediti obe različici zapisa, si bomo v volilnem tednu ogledali, ali gre za napako in kako vedeti, kdaj se -l razvije v -v (in kdaj ne).

Pripona -lec ali -vec?

Poglejmo, kako iz glagola izpeljemo poimenovanje za osebo:

• brati – bralec;
• osvajati – osvajalec;
• razstavljati – razstavljavec;
• peti – pevec;
• briti – brivec.

Problematika s pripono -lec ali -vec je najbolj znana po primeru bralec/bravec in sega že v 19. stoletje. Zaradi rabe -lec namesto -vec so ta pojav imenovali tudi elkanje in je predstavljal razlog za novo črkarsko pravdo! 

Volilec ali volivec in pravila v letu 2018

A danes so pravila jasna.

Priponsko obrazilo -vec namesto -lec dodamo:

• osnovi na samoglasnik, če je pred glagolsko pripono -l ali -lj: voliti – volivec, ponavljati – ponavljavec, razstavljati – razstavljavec;
• korenu na samoglasnik: briti – brivec, peti – pevec, šteti – števec.

Enako velja tudi za pisanje tvorjenk in izpeljank:

• volivec – volivka – volivčev – volivkin;
• razstavljavec – razstavljavka – razstavljavčev – razstavljavkin;
• brivec – brivka – brivčev – brivkin – brivski;
• pevec – pevka – pevčev – pevkin – pevski.

V pravopisnem slovarju je na prvem mestu volivec kot nadrejena pisna različica. Če pa se glede pogostnosti rabe obeh variant posvetujemo z gradivom, kakršnega prinaša besedilni korpus Gigafida, ugotovimo, da se beseda najpogosteje pojavlja v časopisih in da je – zanimivo – slovarska prioriteta najpogosteje upoštevana v časniku Delo (16.401), volilca pa dopuščajo lektorji časnika Dnevnik (17.816). Razmerje med obema variantama je v prid volivcu (46.127). Volilec se pojavi 30.451-krat. Raba torej potrjuje določilo v pravopisnih pravilih.

Volilno –  volivno telo

Zakaj imamo torej volilno, ne pa volivno telo?

Pridevnike na -ilen/-alen oz. na -iven/-aven delamo iz glagolske podstave, vendar dodamo pripono -iven/-aven samo, če pridevnike tvorimo iz korena na samoglasnik:

Izjeme

Da pa pravila ne bi bila preveč preprosta, poznamo tudi tukaj nekaj izjem:

• greti – grelen, vreti – vrelen.

Prav tako pa se iz pridevnika izpeljujejo novi izrazi s pripono -l, ne pa -v:

• volilen – volilnica (volilni listek, glasovnica) – volilnik (priprava, s katero se voli)

Izvolitev po volitvah

Svojo voljo lahko pokažete na volitvah, v slovnici pa so pravila pogosto jasna. Glas uporabnikov (ali simbolično: slovničnih volivcev) se upošteva samo dolgoročno. Zato izkoristite priložnost odločanja, kjer jo le lahko!