Kdo bi si mislil, da lahko pisanje povzroča takšno stisko – tako prostorsko kot časovno! Če smo v časovni stiski, besede okrajšamo (itd., 5ra, LP), če pa smo v prostorski, pa … prav tako. 

Današnja misija: kako pravilno okrajšati moške in ženske oblike različnih besednih vrst, na primer dijak/-inja, učitelj/ica, zdravnik_ica?

Verjetno si mislite, da med zgoraj navedenimi primeri ni bistvene razlike, saj se zapisi razlikujejo »zgolj« v rabi grafičnih znamenj. Huh, pa se res?

Različni načini krajšanja

Krajšamo takrat, ko želimo navesti tako moške kot ženske oblike različnih besednih vrst (samostalnikov, pridevnikov, glagolov), ker zaradi (pogosto predpisane) oblike besedila nimamo dovolj prostora.

Pri tem imamo na voljo več različnih načinov:

1. primer: Udeleženci/-ke naj s seboj prinesejo potrdilo.

2. primer: Vsi pripadniki/ce manjšine pomembno prispevajo k ohranitvi kulturne dediščine.

3. primer: Spodaj podpisan(a) ___________ potrjujem, da nisem bila v delovnem razmerju …

4. primer: Na uradu zaposlen-a __________ izjavljam, …

V rabi najpogosteje opazimo prvi primer zapisa. V tem primeru  (s poševnico in vezajem) se obrazilo (-ica) ne dodaja neposredno na osnovo (učenec + -ka ≠ učenecka), pač pa pride do zamenjave obrazila: učen- + ka = učenka, učen- + ec = učenec. Podobno opazimo tudi takrat, ko obrazilo za žensko obliko dodamo neposredno moškemu poimenovanju: podpisan/-a, zaposlen/-a. Bolj okoren je le zapis pri moškospolskih deležnikih na -l: pekel/-a. Pri dodajanju obrazila neposredno na ničti morfem moškega poimenovanja sta primerna tudi zapisa le z oklepajem (3.) in vezajem (4.).

Leemetovci_ke, lahko še malce poenostavite?

Zakaj toliko zapletanja, se sprašujete? Res je, da je moški slovnični spol v slovenščini nezaznamovan, vendar se v zadnjem času vse bolj poudarja vzporedna raba ženskih in moških slovničnih oblik. Ob tem ne smemo pozabiti, da je tudi v jeziku vseprisotno razlikovanje med biološkim spolom in spolno identiteto. Jezik tako z vsemi znaki, ki jih premore, pišočim omogoča, da svoje prepričanje izrazijo tudi pri pisanju. 

Vsi zgoraj predstavljeni primeri – opazujte rabo grafičnih znamenj – predvidevajo obstoj le moške in ženske – binarne – spolne identitete. Med pišočimi so tudi osebe, katerih spolna identifikacija ne vključuje le binarne spolne identitete.

V rabi se je tako uveljavil tudi zapis s podčrtajem: kuhar_ica, zdravnik_ca, spodbudil_a, čudežni_a (paličica) …

V katerih primerih je krajšanje sprejemljivo

Ugotovili smo, da se zapisi z vezajem, oklepajem, poševnico in podčrtajem za izražanje moških in ženskih oblik ne razlikujejo le v grafični podobi, pač pa tudi pomensko. S podčrtajem pisci ne predvidijo le moških in ženskih, pač pa cel spekter spolnih identitet.

Pri krajšanju bodimo previdni: pri nagovorih in ogovorih okrajšane oblike niso primerne.