Kaj hitro se vam lahko v službi in zasebnem življenju zgodi, da boste potrebovali prevod.

Morda boste potrebovali prevod spričevala, sklepa sodišča, strokovnega članka pri pisanju diplomske ali magistrske naloge ali potrdila o nekaznovanosti ali pa se boste že naslednji teden na delovnem mestu znašli v situaciji, ki je v današnjem času precej pogosta. Omenili smo jo že na začetku prvega članka o tej temi, a po pozitivnem odzivu bralcev zagotovo ne bo škodilo, če vam jo predstavimo še enkrat.

V službi ste dobili nalogo, da poiščete prevajalsko agencijo, ki bo čim ceneje in čim kakovostneje prevedla večje število dokumentov. Ko jih začnete klicati, pa vas projektne vodje začnejo spraševati o številnih stvareh, za katere slišite prvič.

»Že veste, koliko avtorskih strani/besed vsebuje besedilo za prevod?«

»Imate pripravljen tudi glosar in ali morda želite, da vam uredimo tudi DTP«?

Hkrati vam razlagajo, koliko odstotkov popusta vam ponujajo za nekaj, čemur pravijo »delna in popolna ujemanja«, ter vam mimogrede omenijo še, da vam lahko ustvarijo tudi terminološko bazo in prevajalski spomin z uporabo nečesa, kar imenujejo prevajalska orodja.

Po prvem članku je torej danes na vrsti drugi del in novih 7 pojmov. Ti lahko kaj hitro postanejo razlog za to, da bo vaše prvo naročilo prevoda prijetna izkušnja ali pa situacija, zaradi katere bi si zaželeli, da bi kdo že končno napisal članek o najpogostejših pojmih v prevajalskem svetu. 

6. Koliko besed lahko prevajalec prevede v 1 uri?

Prevajalec lahko v 1 uri kakovostno prevede približno 250 besed.

Pri večjih prevodih nas naročniki pogosto vprašajo, ali lahko zaradi skrajšanja časa prevoda besedilo razdelimo na več prevajalcev. To je seveda mogoče, vedeti pa je treba, da je prevod zaradi takšne delitve vedno manj kakovosten. Slabša kakovost ni zgolj posledica preslabe usposobljenosti prevajalcev, temveč predvsem zaradi različnih slogov in številnih sopomenk, ki jih poznajo vsi jeziki ter jih več prevajalcev uporablja vsak po lastni presoji.

Ponazorimo to s preprostim primerom.

Angleška poved:

• Figs are very good for your health as they are rich with vitamine C.

Pravilen prevod prevajalca Marka:

• Ker so smokve bogate s C-vitaminom, so zelo koristne za vaše zdravje.

Prav tako pravilen prevod prevajalke Mojce:

• Fige so bogate z vitaminom C, zato so zelo dobre za vaše zdravje.

Primer je sicer zelo preprost, a za trenutek si predstavljajte prevod tehničnega besedila, polnega različnih tehničnih terminov s številnimi sopomenkami. 

Prevod bo z razdelitvijo prevoda na več prevajalcev res opravljen hitreje, bo pa morda opravljen manj dosledno.

7. Kakšen prevod je sodno overjen prevod?

Najprej razjasnimo razliko med navadnim in sodno overjenim (oz. sodnim) prevodom. Navadni prevod lahko opravi kateri koli prevajalec, vendar takšen prevod nima pravne veljave pred uradnimi ustanovami. Sodno overjen prevod opravi sodno zaprisežen tolmač, zato gre za uradni prevod, ki je pravno veljaven v Sloveniji in tujini. Naročniki navadno potrebujejo sodne prevode spričeval, rojstnih listov, pogodb, kar pa ne pomeni, da mora vsak takšen dokument biti sodno overjen.

Sodni prevod je opremljen tudi s tolmačevo izjavo, žigom in podpisom. S slednjim tolmač zagotavlja, da se prevod ujema z izvirnikom in da je zanj tudi civilnopravno odgovoren.

8. Kaj pomeni kratica DTP?

DTP ali namizno založništvo je grafično oblikovanje prevedenih besedil in pride na vrsto, ko je jezikovni del projekta zaključen. Če v prevod pošljete že oblikovano besedilo (npr. brošuro, kataloge …), bodo (naši) oblikovalci s profesionalno programsko opremo poskrbeli, da bo tudi prevod ohranil identično obliko. Prevedeno gradivo bo tako pripravljeno za tisk ali distribucijo, s čimer boste prihranili denar, energijo in čas.

Storitev navadno ni samodejno vključena v storitev prevoda, zato se o njej pozanimajte, preden potrdite naročilo.

9. Kaj pomeni QA (zagotavljanje kakovosti)?

Orodje za QA je pripomoček, ki primerja izvorne in ciljne segmente dvojezičnega besedila. Z njegovo pomočjo lahko odkrijemo morebitne napake v prevodu (pa tudi v izvirniku), tj. nedoslednosti med izvirnikom in prevodom, ki se nanašajo na slovnične napake (ločila, male in velike črke oz. rabo velike začetnice) in napake pri prepisovanju števil, napake v oblikovanju, rabi specifične terminologije oziroma ključnih terminov, podobnih ali enakih delov besedila ipd.

V spodnjem primeru nas je omenjeno orodje opozorilo, da je bil izraz »Navodila za uporabo« nedosledno preveden (Inconsistency in Target). Enak slovenski izraz je bil torej v hrvaščino prvič preveden kot Upute za upotrebu, drugič pa kot Upute za uporabu.

10. Kaj so prevajalski spomini in terminološke baze?

• Prevajalski spomin (ang. TM)

Prevajalski spomin je baza vseh izvirnih besedil in njihovih prevodov. Ta besedila so smiselno razdeljena na segmente, ki lahko vsebujejo samo eno besedo, poved, več povedi, cele odstavke ipd. Program nato segmentirano besedilo poskuša povezati z že obstoječim prevodom v spominu. Pri tem ne išče samo identičnih segmentov, temveč tudi delna ujemanja. Že opravljeni prevodi segmentov se ves čas shranjujejo v spomin, kar poveča doslednost vsakega novega prevoda.

Na spodnji sliki lahko vidite uporabo prevajalskega spomina v praksi. Pri tem prevodu smo mi prevedli samo segment št. 1. Ker gre za povsem enako besedilo tudi v segmentih št. 3 in 5 (100-odstotni zadetek), je prevajalski spomin naš prvi prevod sam prepisal in s tem skrajšal čas, potreben za prevod, ter še dodatno poskrbel za doslednost.

Z uporabo prevajalskih spominov so prevodi opravljeni hitreje, dosledneje in ceneje, saj se morebitna ujemanja med segmenti v spominu in enakimi/podobnimi segmenti v novem besedilu obračunajo glede na odstotek ujemanja (ali pa se sploh ne obračunajo).

Če se že preveden segment pojavi še enkrat v identični obliki, ga program sam prepiše in s tem prevajalcu prihrani delo, vam pa denar.

Še dodatna korist:

Pri Leemeti lahko prevajalske spomine hitro ustvarimo tudi iz prejšnjih prevodov, pri katerih prevajalska orodja niso bila uporabljena.

• Terminološka baza

Terminološka baza predstavlja bazo prevodov različnih terminov in je prilagojena vsakemu posameznemu naročniku. Če ima naročnik seznam ključnih terminov, za katere želi, da se uporabljajo pri prevajanju, ga lahko posreduje. Seznam se doda v bazo, s čimer je za doslednost vseh prevodov še dodatno poskrbljeno.

Terminološke baze so še posebej priročne pri večjih projektih ali prevodih s specifično terminologijo.

11. Kaj pomenita izraza delno in popolno ujemanje?

S programi za računalniško podprto prevajanje lahko preverimo, koliko besedila se vsebinsko v celoti ali delno ujema (je torej povsem enakega ali podobnega) znotraj besedila za prevod ali glede na besedilo iz prevajalskega spomina. Na besedilo, ki se ujema povsem ali delno, nato nekateri ponudniki prevajalskih storitev skladno z odstotkom ujemanja, ki ga izračuna program, ponudijo popust.

Popust na ujemanje glede na odstotke ni enoten in ga določi vsak ponudnik prevajalskih storitev sam.

12. Kaj sta slogovni priročnik (style guide) in glosar?

Slogovni priročnik so navodila za prevajalce, ki zajemajo smernice, specifične za vsakega naročnika in včasih tudi vsak posamezen projekt. Sestavi ga lahko naročnik sam ali skupaj s prevajalsko agencijo. Med drugim vključuje tudi ton besedila, opis ciljnega občinstva, posebne zahteve, povezane s slogom besedil, včasih pa tudi čisto konkretne smernice glede (ne)prevajanja kratic, vrste in velikosti pisave ipd.

Glosar je seznam prevodov ključnih terminov. Če ima naročnik glosar že ustvarjen, je najboljše, da ga posreduje hkrati z besedilom za prevod. Če ga nima, ga lahko začnemo ustvarjati mi oziroma lahko po dogovoru obstoječi glosar dopolnjujemo tudi med prevajanjem.