Pozdravi so v rabi predvsem v pogovorni slovenščini. Pa vendarle, se piše pravilno živijo ali živjo? Adijo ali adio? Katere izraze izbrati, ko pogovorno izrazoslovje ni dobra izbira?
Živjo ali živijo?
Ko naglas pozdravimo prijatelje, pogosto nismo v dilemi, saj v pogovornem jeziku nenaglašene i-je praviloma opuščamo:
- srajica je srajca,
- mačke ne mijavkajo, ampak mjavkajo,
- domnevni živijo pa je živjo.
Kako pa je s pisano besedo?
Do odgovora se bomo lažje dokopali, če pogledamo, od kod se je pozdrav vzel.
Sledi presenečenje: beseda ni tukaj od nekdaj, ampak smo jo prevzeli iz hrvaščine.
Hrvaški živio lahko namreč prevedemo v bodi živ.
Z njim so naši predniki pozdravljali moške, sicer pa smo poznali še druge oblike pozdrava: živela, živele, živeli.
Nato je že v začetku 20. stoletja pregibni pozdravni medmet otrdel, živio pa je postal spolno in številsko nevtralen. (vir) Tako ga zapisujemo še zdaj, SSKJ pa danes dopušča tudi zapis živijo in živjo.
Torej pri zapisu pozdrava skorajda ne morete narediti napake. Vendar pa previdno: vsi trije izrazi so knjižno pogovorni in v zborni jezik ne sodijo.
Adijo ali adio?
Tudi ta pozdrav ni naš. Prevzeli smo ga iz italijanskega addio, kamor je prišel iz latinskega ad Deum, ki dobesedno pomeni k Bogu. Ustreznica slovenskega izvora bi torej bila zbogom.
Čeprav Italijani j-ja ne uporabljajo kaj dosti, v slovenščini ni dileme: poslavljamo se z adijo in ne z adio.
V neknjižnem pogovornem jeziku pa slišimo še izpeljanke, kot sta ajd in ajde.
Serbus ali čao?
Odvisno od tega, katero narečje govorite. Primorci imajo raje poslovenjeni italijanski ciao, Štajerci pa poslovenjeni nemški servus. Med njima obstaja močna analogija:
- Servus je latinski izraz za sužnja ali služabnika.
- Čao izvira iz beneškega izraza za sužnja s-ciào ali s-ciàvo
Oba pozdrava torej v sebi nosita pomen: (tvoj) sluga (sem)! Le da je po SSKJ-ju čao (tudi čav) slengovski, servus (tudi serbus) pa starinski ...
... in ko smo že pri starinskem in slengovskem ...
Kako se vam dopadejo starinski bogdaj in zdravstvuj pri srečanju ter bog s tabo ob slovesu?
Bolj ali manj od slengovskih ojla in bajbaj? (vir)
Dobro jutro, dober dan!
Zdaj, ko smo se prebili čez celo kopico pogovornih izrazov, pa zaplujmo še v svet zbornega jezika.
Tu je bera pozdravov, ki niso tujega izvora, širša.
Po dobrem jutru si zaželimo še dober dan in dober večer.
Pri tem nismo Slovenci nič posebnega, saj najdemo pomensko (skoraj) enake pozdrave pri vseh slovanskih in širše indoevropskih jezikih. (vir)
Potem je tu še pregibni pozdravljen, medtem ko vas utegne presenetiti, da se zdravo umešča med pogovorne medmete.
Zdaj pa je že čas, da se poslovimo.
Zato na svidenje in lepo pozdravljeni do prihodnjič (ko razkrijemo, kaj lahko naredite z mobilnimi aplikacijami)!
Če želite, pa si lahko tudi:
- po otroško pomahamo in zakličemo papa,
- ali pa si knjižno izročilno zaželimo, da ostanemo zdravi.
naš nekdanji predsednik vlade: »Pis, ljubav, bok.«
Več o govorici naših politikov tukaj.