Brezplačen

Hitri izračun cene

x

sleng, mediji, medij, sleng v medijih, radio, televizija
3
20
Jezikovne dileme / 23. December 2022

Sleng v medijih – kdaj je upravičen (in kdaj ne)?

Preden ob branju naslova zarobantite, »da pa sleng res nima česa delati v medijih!«, pomislite, ali niste morda jezni samo zato, ker ste malce lačni. Saj veste: »Lačen si ful drugačen!« smiley

Zdaj pa razmislite še o tem, ali ne bi zvenelo kar malce okorno in prav nič domače, če bi se slavni, pravkar omenjeni slogan glasil: »Ko si lačen, si zelo drugačen!«. Zveni že v redu, ampak ni pa »to to«, kajne?

Preverimo, kje je nevidna meja med primerno in neprimerno uporabo slenga v medijih in kdo jo vse bolj premika … naprej.

 

Najprej pa … je treba PRITEGNITI vašo pozornost! Oh, yeah!

Zagotovo bi zgornji podnaslov manj pritegnil vašo pozornost brez velikih tiskanih črk, krepko in podčrtano zapisanih besed ter končnega klicaja, drži? Seveda jo bi in strokovnjaki za marketing se tega zelo dobro zavedajo!

Da bi neki bralec dejansko prebral oglas, igrata namreč zelo pomembno vlogo zgradba in oblika besedila. Najstarejši model, ki usmerja oglaševalce pri oblikovanju sporočil, poznamo pod kratico AIDA.

Idealno sporočilo je tako tisto, ki:

  • vzbudi pozornost (Attention),
  • ohrani zanimanje (Interest),
  • spodbudi željo (Desire) in
  • povzroči dejanje (Action).

 

Navedeno najbolje dosežemo z dinamično razporeditvijo sestavin oglasa, nenavadnimi podobami, čim bolj kontrastnimi barvami, uporabo nenavadnih jezikovnih sredstev in tudi z uporabo različno velike pisave, malih in velikih črk – tako kot zgoraj.

Ena od možnosti, kako pritegniti pozornost, pa je – uganili ste! – tudi uporaba slenga. In pri tem je predvsem treba upoštevati eno pravilo!

 

Glavno pravilo – zmernost!

Uporaba slenga v medijih je dovoljena ob upoštevanju več dejavnikov, med drugim:

  • Ciljnega občinstva objave. Pri mlajšem občinstvu je sleng ne samo primeren, temveč tudi zaželen.
  • Količine uporabljenih slengovskih besed. Če boste sleng uporabili v kakšnem od naslovov objave, morda sloganu, vas prav gotovo ne bo nihče gledal postrani, ker se niste raje odločili za knjižno različico. Spet pa velja – bodite zmerni.
  • Medija. V objavah na Facebooku, Instagramu ipd. bo sleng pogosto pritegnil pozornost precej hitreje kot objave, zapisane v knjižni slovenščini.

Ali po prebranem še vedno mislite, da je bila izbira imen Mobitelovih mobilnih paketov Itak in Džabest za mlade, starejše od 11 let, naključje? wink

Sleng je interesna govorica kake skupine ljudi, zlasti mladine,
za katero je značilna uporaba novih besed, pomenov.
Ob tem pa
ne smemo pozabiti, da so slengovske besede slogovno zaznamovane
in zato niso primerne za rabo v vseh komunikacijskih situacijah.

 

Video Killed The Radio Star – pa je res?

Že prepevatecool Če se skladba Video Killed The Radio Star skupine the Buggles nostalgično spominja časov pred tehnološkim napredkom 60. let, je radio kljub črnim napovedim preživel in postal celo zvezda zadnjega poglavja današnjega članka!

Preden nadaljujete branje članka, pa vas prosimo, da pomislite na zadnji primer, ko ste poslušali radio (v avtomobilu ali doma). Se vam zdi, da je sleng na radiu prisoten bolj ali manj kot na televiziji in v tiskanih oglasih?

Da bi poiskali vsaj približek odgovoru, smo si pomagali z odličnim člankom Alenke Valh Ropert z naslovom Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v Mariboru). V prispevku je ga. Ropert analizirala jezik na komercialni radijski postaji Radio City z vidika uporabe prevzetih besed s poudarkom na germanizmih. Tole bi znalo biti zanimivo!

Članek lahko izbrskate na spletu tudi sami in ga preberete v celoti, mi pa z vami za lepši začetek dneva in zaključek branja delimo samo delček njene raziskave. Gre za primer prepisa govora dveh moderatorjev Radia City:

Moderator 1: Mh, mh, zaj pa poglejte okoli, ziher že majo fsaka nož pa vilco v roki, pa gledajo, tak, kaj zaj.

Moderator 1: Kaka pa je štajerska narodna noša, a, a, a?

Moderator 2: A, a …

Moderator 1: Ibercuk pa pir, ne.

(Ste razumeli vse? laugh)

 

In da ne bo nesporazuma: čeprav štajersko narečje (sploh v slovenskih humorističnih serijah) radi uporabijo, ko želijo prikazati kakšnega posebneža, je slengizem še kako prisoten tudi na drugih slovenskih radiih (ne samo na mariborskem Radiu City), vključno z osrednjeslovenskimi. Le da v tem primeru na slengizem osrednjeslovenskega območja morda nismo tako občutljivi, ker smo ga (žal) že tako navajeni in ga dojemamo kot naravnega.

Kultura govora v komercialnih in javnih medijih (ne glede na območje Slovenije) se sicer močno razlikuje, odvisna pa je od kakovosti novinarjev, naloge, funkcije in vrste medija. Komercialne radijske postaje delujejo na osnovi dobička, vsi radijski sistemi pa se srečujejo z veliko konkurenco, padcem programskih standardov in kakovosti programov na račun zabave ter osiromašenjem nacionalnih kulturnih vsebin. Raziskave sicer prav tako kažejo, da uporabniki elektronskih medijev predstavljajo manj zahtevno populacijo od tiste, ki sega po časopisih in knjigah, kar je lahko še en razlog za večjo svobodo pri posredovanju radijskih vsebin. Niso torej vsega vedno krivi samo moderatorji. wink

 

Ne spreglejte še zadnjega letošnjega članka, v njem smo pod drobngoled vzeli prevode filmov in serij.

 

Podobni članki

14. Oktober 2016
Ko si Gorenjka privošči gorenjko
Slovenski pravopis
2 MIN
18
pogled
Nikakršna novost ni, da nam jo pravopis pogosto zagode. Zlasti pravilna raba velike in male začetnice vedno znova sproža ugibanja...
21. Julij 2017
Slovnica
1 MIN
39
pogled
Kako bi zapisali tole zloženko: Kulturno-umetniško društvo Zebra, Kulturnoumetniško društvo Zebra ali Kulturno umetniško društvo...