Zagotovo ste kdaj že začudeno pogledali svoje starše ali stare starše, ko so uporabili izraz, ki ga navadno uporabljajo mladostniki – ful kul, omg, itak. A ne, da ste? 

No, to je znak, da je slovenski jezik besede, ki so jih množično začeli uporabljati mladi, dobro sprejel.

Še preden izvemo, zakaj so vse »kul« besede pomembne za slovenščino, naj vam zaupamo, da se jezik mladih spreminja tako hitro, da nekateri primeri, uporabljeni v tem članku, sploh niso več »in«.

Kaj je sleng

Ko govorimo o jeziku/govorici mladih, največkrat uporabimo besedo sleng.

Sleng je zelo spremenljiv, ker vsako generacijo mladih zaznamujejo družbenozgodovinske okoliščine, ki vplivajo na slengovske besede, prav te pa nato postopoma prehajajo tudi v stalno besedje slovenskega jezika. Nekatere besede, ki so se pojavile v slengu pred nekaj 10 leti, na primer čav/čau, keš, faks, so danes umeščene v SSKJ. Na dobri poti je tudi vsem znani selfi/sebek.

Kakšen je jezik mladih na spletu

Družbena omrežja so za mlade eden glavnih virov preživljanja prostega časa, zato se je posledično na splet preselila tudi komunikacija – in z njo se razvija t. i. internetni sleng. Ta zajema besede, besedne zveze, ki so značilne za spletno komunikacijo mladih.

Internetni sleng zajema:

• Prevzete besede: lajkati, hendlati, hejt (komentarji), job (v pomenu zaposlitve), kul
• Krajšave: OMG, LOL, LY, ZS, NP, BRB. 5ra, ju3, mi2
• Emotikone:
• Kopičenje ločil: Pridi takoj!!!!!!!, Kwa?????, A lahk še enkrat???!!
• Dobesedni prepis govora: kkšn, tko, naredl, kak, kwa, zgodla, slova

Na družbenih omrežjih so pogosti predvsem zapisi po izgovoru v kombinaciji z emotikoni.

Zakaj? Da bi se čim bolj približali komunikaciji »v živo«.

Kaj vpliva na jezik mladih

Večja vpliva na internetni sleng sta dva: že prej omenjene družbenozgodovinske okoliščine in predvsem – v globaliziranem svetu vseprisotni – tuji jeziki.

Med njimi izstopa angleščina, ki jo mnogi imenujejo kar novodobni esperanto.

Poglejmo nekaj primerov:

• Sori, ne morm jutr, komp je šteknu.
• Na nerve mi grejo hejterji in njihovi bedni komenti.
• Ooooo, congrats za nou job, bejba!

Zanimivo je, kako pester je nabor prevzetih besed; nekatere so že poslovenjene (in del našega besedja – bejba), druge so deloma prilagojene (hejter), spet tretje pa ohranjajo izvoren zapis (job).

Zaradi narodne mešanosti v slovenskem prostoru so v jeziku mladih prisotni tudi elementi hrvaškega, srbskega, bosanskega in nemškega jezika.

Ker so ti že nekaj časa del pogovornega jezika, jih niti ne dojemamo kot sleng:

• Ta tvoj fotr je u iber zategnen.
• Majkemi niam pojma alo!
• Svaka čast seka! Lagano si položla izpit.
• Kira tuga je dans u kafani.

Sleng ne slabi slovenskega jezika

Prepričanje, da sleng slabi slovenski jezik, je zmotno. Velja namreč prav nasprotno: sleng dobro prispeva k širjenju besedišča, zato posledično tudi babice danes poznajo besede, kot so kul, itak, omg ...

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so slengovske besede slogovno zaznamovane in zato niso primerne za rabo v vseh komunikacijskih položajih. Pozorno, torej!

BRB! Se beremo spet naslednji petek. 

Več o slengu in interesnih govoricah najdete tudi v teh člankih.