Ste kdaj razmišljali o tem, zakaj se zelena barva imenuje »zelena«, rumena »rumena«, rdeča »rdeča« …? Ali pa o tem, ali obstajajo v vseh jezikih in kulturah enake barve?
Človeške oči lahko razpoznajo na milijone barvnih odtenkov, njihovih poimenovanj pa je seveda veliko veliko manj. Ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z barvami (umetniki, oblikovalci), naj bi poznali med 50 in 100 poimenovanj, v običajnem življenju pa lahko shajamo z enajstimi:
- črno, belo, rdečo, zeleno, rumeno, modro, rjavo, oranžno, rožnato, vijoličasto in sivo.
bolivijsko pleme Tsimane pa naj bi poznalo le tri barve: črno, belo in rdečo.
Pisanje barv in izvor imen
Izvorno so barve označevale posamezne stvari (npr. zelena rastline), etimologija t. i. najstarejših barv (rdeče, črne, bele) pa je že povsem zabrisana. Drugače je z barvami, kot sta vijoličasta in oranžna, katerih izvor in pomen sta jasna. Za bolj detajlirano poimenovanje barv v slovenščini najpogosteje uporabljamo predponska prislova svetlo in temno, poimenovanje številnih barvnih odtenkov pa se navezuje na predmetnost. Če naštejemo nekaj primerov: nebesno modra, snežno bela, vinsko rdeča, kovinsko siva, olivno zelena … Tu gre pravzaprav za to, da barve z nečim primerjamo, podoben učinek pa lahko dosežemo tudi z uporabo veznika kot: modra kot nebo, bela kot sneg, rdeča kot vino …
Ustvarjalnost pri poimenovanju barvnih odtenkov pravzaprav ne pozna meja, največ prostora zanjo pa danes morda ponujata tekstilna in frizerska industrija.
Pri oblačilih pa lahko med drugim izbirate med odtenki: »bela kava«, »barva jagodičja«, »kaki«.
Punce, me že vemo, o čem govorimo, kajne?
Pisanje barv in slovnična pravila
Na letošnji Zlati lisici je predsednik države izstopal ne samo po diplomatskem spodrsljaju, temveč tudi po bundi, ki je bila vse prej kot neopazna. A kako to barvo zapišemo? Zeleno modra, zeleno-modra, zelenomodra?
- Kadar želimo poimenovati kombinacijo oz. vzorec dveh ali več barv, uporabimo vmesni vezaj: modro-zelena bunda, belo-modro-rdeča zastava.
- Kadar želimo poimenovati barvni odtenek, ki je nastal z mešanjem dveh barv, posamezne besede pišemo skupaj: modrozelena bunda, sivozelen avtomobil.
- Kadar barve z nečim primerjamo oz. jim dodajamo prislov, besede pišemo narazen: oceansko modra, olivno zelen, kričeče rdeč, žareče rumen.
Več o barvah najdete sicer tudi v naših odgovorih na vprašanja bralcev.
Izjema sta prislova »svetlo« in »temno«, ki ju lahko zapisujemo stično ali nestično, torej:
- svetlo moder ali svetlomoder, temno zelen ali temnozelen.
(Gre za barvo z odtenkom med modro – blue in škrlatno (ali vijoličasto, da bo lažje) – purple).











Komentarji
modroličasta
Miran Špelič Ofm v
modroličasta
Odličen predlog! :)
Leemeta v
Odličen predlog! :)
modrijoličasta / modrijolična
Luka Kolonic v
modrijoličasta / modrijolična vijodra
Tema je zanimiva. S
Bojan v
Tema je zanimiva. S poimenovanjem in opisovanjem barv imam včasih težave.Zdi se, da "imamo" toliko barv, oz. poimenujemo toliko barv, kolikor jih potrebujemo. V nekaterih okoljih tri, v likovno razvitih pa bi jih lahko imeli ogromno, če bi o njih veliko govorili – takrat bi ji potrebovali.Barve imajo tri lastnosti:1) barvna smer (tako sam imenujem to lastnost); rdeča, modra. zelena, rumena, tudi oranžna ipd.2) svetlost; svetla, temna3) barvna nasičenost; bolj živa ali manj živa. Manj živa ni uporaben opis, zato taki svetli barvi rečem bleda, temni pa zamolkla.Drugo in tretjo lastnost po pomoti običajno enačimo. Ker imajo barve tri značilnosti, jih ne moremo urejeno (sistematično) prikazati na papirju, ampak le v prostoru, ker ima le-ta tri dimenzije. Zato je izraz barvni prostor zares dober. V vsakdanji rabi se posebej z barvami še ne ukvarjamo načrtno, ukvarjamo se z nečem drugim in temu včasih pripnemo barvni opis. Ko želimo biti natančni, se zaplete, ker sproti iščemo besede za osnovne lastnosti barv. Zaplet se zanimivo pokaže, ko modni poročevalci "poetično", včasih izvirno, marsikdaj pa tudi bedasto opisujejo barve, ki jih "bomo nosili to pomlad".
Ha-ha, dobra! :)
Leemeta v
Ha-ha, dobra! :)
Dodaj nov komentar