Na terasi bližnjega lokala in pri spomladansko prijetnih 20 °C sedite na kavi. Opoldansko sonce vas prijetno greje in zdi se, da imate na voljo ves čas tega sveta.

Brez posebnega naprezanja zamišljeno sledite pripovedovanju prijateljice, ko vas iz tega zenovskega razpoloženja brutalno vrže naslednja kombinacija besed: »Mrzla sestrična od tetinega bratranca mi je povedala ...«

Počakaj, počakaj, draga prijateljica. Tetina kdo ali kaj?!

Na prvi pogled se nam zdijo sorodstvena razmerja sila preprosta. Oče, mama, sestra, brat, sin, hči, še kakšna babica in dedek, pa smo že skoraj zaključili. Stvari se začnejo zapletati, ko začne nič hudega sluteča prijateljica v zgodbo vpletati razne mrzle sestrične in drugo (očitno slabo prekrvavljeno) sorodstvo.

Vas zanima, kako nas lahko dobro poznavanje sorodstvenih razmerij reši celo iz nadvse resne zakonske zagate?

Vzemite si nekaj minut in preverite v današnjem blogu o sorodstvenem izrazoslovju v slovenščini. 

Razdalja med dvema osebama, merjena v kolenih

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) besedo sorodstvo razlaga kot razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika.

Sorodstvo torej temelji na krvni povezanosti. Označujemo ga s črtami. Ravna črta pomeni neposredno potomstvo, stranska črta pa, da imajo sorodniki skupnega prednika.

Sorodstvena razmerja označujemo tudi s stopnjami ali koleni. Koleno je star izraz za stopnjo sorodstva, ki izraža razmerje med posamezniki v skupnosti ljudi iz skupnega rodu. Stopnja sorodstva kaže na bližino sorodstva, določamo pa jo po številu rojstev, ki ločijo enega sorodnika od drugega.

Krvno sorodstvo – ravna sorodstvena črta

Predniki:
1. koleno: oče, mati
2. koleno: ded, babica
3. koleno: praded, prababica

Potomci:
1. koleno: sin, hčerka
2. koleno: vnuk, vnukinja
3. koleno: pravnuk, pravnukinja

Za vsako naslednje koleno pred besedo preprosto dodamo še eno predpono »pra« (prapraded, prapravnuk).

Krvno sorodstvo – stranska sorodstvena črta

1. Posredni sorodniki s skupnim prednikom v prvem kolenu: bratje in sestre ter njihovi potomci – nečaki in nečakinje
    
   • Nečak je sin brata ali sestre. Nečakinja je hči brata ali sestre.
      
2. Posredni sorodniki s skupnim prednikom v drugem kolenu: strici in tete ter njihovi potomci – bratranci in sestrične
    
   • Bratranec je sin strica ali tete. Sestrična je hči strica ali tete.
      
3. Posredni sorodniki s skupnim prednikom v tretjem kolenu: mali (mrzli) strici in male (mrzle) tete ter njihovi potomci – mali (mrzli) bratranci in male (mrzle) sestrične
    
   • Mrzli stric je očetov ali mamin bratranec. Mrzla teta je očetova ali mamina sestrična.
   • Mrzli bratranec je sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične. Mrzla sestrična je hči očetovega ali materinega bratranca ali sestrične.
      

Nekrvno sorodstvo ali »pridobljeno sorodstvo«

Pod to vrsto sorodstva štejemo sorodnike, ki jih pridobimo s poroko ženina in neveste.

1. Tast in tašča – ženina ali moževa oče in mati
    
2. Zet – hčerin mož; snaha – sinova žena
    

3. Svak – sestrin mož ali brat zakonskega partnerja; svakinja – bratova žena ali sestra zakonskega partnerja

   V svaštvu sta si tudi očim/mačeha in pastorek/pastorka.

4. Očim in mačeha – materin ali očetov drugi partner v razmerju do njenih in njegovih otrok iz prejšnjega zakona. Potem pa so tukaj še polbratje, polsestre …

Pod pridobljeno sorodstvo spadata tudi botrstvo in posvojitev.

Kako nas lahko dobro poznavanje sorodstvenih razmerij reši iz zakonske zagate?

Po ogorčenem prepiru se pelje zakonski par kilometre in kilometre brez besed skozi deželo. Končno prispeta na neko kmetijo, kjer zagledata par pujskov, kako se valjajo v gnoju.

»Tvoji sorodniki?« zajedljivo vpraša žena.
»Ja,« odgovori mož. »Tast in tašča.«