Da, res je! Leemeta ima čisto novo spletno podobo. Boste najprej radovedno preklikali spletno stran ali vas kljub temu zanima naše najnovejše glasilo? ;)

Morda boste opazili, da v današnjem besedilu uporabljamo veliko stopnjevanih pridevnikov. Del tega gre res pripisati naši vzhičenosti ob Leemetini novi podobi, v ozadju pa se skriva še en razlog. Z vami želimo namreč znova deliti nekaj uporabnih nasvetov – tokratna tema je stopnjevanje pridevnikov.

Poznamo dvostopenjsko in tristopenjsko stopnjevanje pridevnikov. Pri dvostopenjskem stopnjevanju poleg osnovnika poznamo še elativ, ki ga tvorimo z obrazilom pre- ali s prislovi (lep – prelep, delaven – nadvse delaven). Oblike tristopenjskega stopnjevanja pa so osnovnik, primernik ter presežnik, ki jih tvorimo z obrazili ali prislovi (opisno stopnjevanje).

Tristopenjsko stopnjevanje pridevnikov

Pri tvorbi primernika uporabljamo priponska obrazila -ši, -ji in –ejši. Nekaj primerov:

• -ši: lepši, mlajši, krajši, slajši, ljubši, boljši …
• -ji: višji, dražji, nižji, večji, lažji …
• -ejši: novejši, temnejši, svetlejši, močnejši, šibkejši …
   

Dvostopenjsko stopnjevanje pridevnikov

Če je le mogoče, pridevnike stopnjujemo z obrazili, s prislovi pa samo, kadar ne gre drugače. K tistim, ki jih ni mogoče stopnjevati drugače, spadajo pridevniki, ki pomenijo barve (rdeč, bel), pridevniki z deležniškim izvorom, pridevniki (vroč, odkrit, kuhan), pri katerih ne ločimo določne in nedoločne oblike (bratov, mladinski), ter številni pridevniki z obrazili -en, -ən, -av, -ast, -at (zvedav, muhast), ki nekateri že sami izražajo določeno stopnjo ali pa so vrstilni.

Pa naj bo dovolj teorije za danes. Kako vam je všeč naša prenovljena spletna stran?