x

Brezplačen

Hitri izračun cene

x

branje na plaži, morju, v hribih, poletno branje, predlog za branje
5
13
Zanimivosti / 21. Junij 2024

Predlogi za poletno branje 2024

Vsi že nestrpno čakamo poletje, ki nas vabi k sprostitvi in uživanju v branju. Z navdušenjem vam predstavljamo Leemetin letošnji izbor knjig in vam jih priporočamo za branje, da bodo obogatile vaše poletne dni.  

Pripravili smo seznam, poln raznolikih zgodb, ki bodo navdušile bralce vseh okusov.  

Ne glede na to, ali se želite potopiti v napeto pustolovščino, raziskati globine človeške psihe in družbe, se sprehoditi po gorah in zgodovini ali pa preprosto uživati v sproščujočem branju v prijetni senci, smo prepričani, da boste našli nekaj zase med našimi priporočili.  

 

Suzana Zagorc: Ne me silit, da ti lažem 

Roman sledi življenju dveh prijateljic v srednjih letih, ki se spoprijemata s preizkušnjami v partnerskih odnosih. Kljub različnim vlogam v svojih zvezah si stojita ob strani, kar ustvari močno povezavo med njima. Prva se spopada z razkritjem prevare moža, druga pa razmišlja o meji med odgovornostjo in sebičnostjo ter pomenom zvestobe, medtem ko se odpravlja k ljubimcu, ki jo je znova poživil.

Knjiga poudarja kompleksnost življenja in opozarja, da ne moremo soditi, dokler ne poznamo vseh okoliščin. Navdihnjena je z resničnimi izkušnjami, bralce privlači doživeta pripoved, ki obravnava ljubezen, prijateljstvo in različne odločitve, ki krojijo naše življenje.

Roman je zelo lepo berljiv, doživeto napisan in odpira razmišljanja o pogumu, moralnosti, odgovornosti, prijateljstvu in samospoštovanju ter iskreno obravnava žensko bolečino, samoodkrivanje in hrepenenje. 

 


Barbara Popit: Ples svetlobe 

Svetovna popotnica, ljubiteljica hladnih krajev, je po Himalaji in Antarktiki obiskala Norveško in njene pravljične fjorde ter uživala ob opazovanju plesa svetlobe in barv na nebu – polarnega sija.

Kljub mrazu in brez razkošja, kot smo ga vajeni v vsakodnevnem življenju, se zmore prepustiti lepoti, ki jo obdaja, občudovanju predstave, ki jo zanjo pripravlja nebo, in se poglobiti v svet tišine in miru, v katerem ima glavno besedo narava sama. Ob opisu videnega in občutij se bralec zlahka potopi v tamkajšnje dogajanje in zapleše ples svetlobe s pisateljico.

Seveda je ta tudi tokrat v svoj potopisni roman vključila nenavadno zgodbo. Neke noči jo namreč neznan moški v sanjah popelje na zlovešči otok. Le kaj pomenijo te sanje? 

 


Dijana Matkovič: Zakaj ne pišem 

Čeprav je Dijana Matković opisala svoje življenje, svoje boje in svoje doživljanje sveta, je vse to, kar je doživela in prebrala, razširila na celotno slovensko družbo, ki je razslojena, čeprav to ni tako očitno. Zaradi družbe, ki je takšna, kot je, je občutila revščino, nepripadnost, izkoriščanje, toksične odnose, krivico. Še posebej med gospodarsko krizo, ko se je krivda za brezposelnost nalagala mladim.

Pisateljica pa ugotavlja, da lahko vsak izbira med bolj ali manj omejenimi možnostmi, ki nam jih dopuščajo stan, družba in pripadnost, dani že ob rojstvu. Privilegiranci imajo odprto pot, možnosti za generacijo, iz katere izhaja pisateljica, pa ni veliko. Še posebej za tiste iz kakršnega koli obrobja ali celo »od dol«, kot se sama izrazi.

Zato je že izid te knjige uspeh. Lepo potrditev pa ji je dala nominacija za kresnika.  

 


Elena Ferrante: Nadležna ljubezen 

V slovenščini je izšel romaneskni prvenec Elene Ferrante Nadležna ljubezen, ki je prvič izšel leta 1992, že tri leta pozneje pa je bil po njem posnet film (režiral ga je Mario Martone). Že v svojem prvencu se je italijanska pisateljica ukvarjala z družinskimi odnosi in zgodbo postavila v Neapelj. To je rodni kraj 45-letne Delie. Po skrivnostni utopitvi matere Amalie in seriji nenavadnih telefonskih klicev se vrne v rodno mesto, v katerem se ji prebujajo spomini, hkrati pa se razkrivajo družinske skrivnosti.

Knjiga raziskuje zapletene odnose znotraj družine, ki jih zaznamuje nasilje, katere žrtve so Amalia in njeni trije otroci. Pisateljica se osredotoča na tesno povezanost med materjo in hčerko ter raziskuje človeško psiho.  

 


Boris Pahor: Nikogaršnji sin 

To je nedvomno ena najboljših avtobiografij in lepo povabilo v branje Pahorjevih romanov. Pisatelj v svoji avtobiografiji pogosto povzame del življenja in omeni, v katerem romanu ga je podrobneje opisal. Ker je bila knjiga sprva namenjena italijanskim bralcem, v njej Pahor na kratko predstavi slovensko zgodovino in literarne velikane. A tudi slovenski bralci boste izvedeli mnogo novega, npr. o življenju Primorcev pod fašizmom, kar je bilo dolgo zamolčano in v knjigi tudi izvemo, zakaj.

Pahorja je najhuje razčlovečilo in trajno zaznamovalo koncentracijsko taborišče, a fašizem mu je vsiljeval tujo identiteto že 20 let prej. Od tod tudi naslov Nikogaršnji sin, saj so Italijani Slovence imeli za ničete, ščurke, stenice, sužnje. Kljub vsemu nikoli ne obupuje in ne sovraži, saj meni, da je rešitev ljubezen oz. ženske, ki pomenijo življenje. Tudi njega so rešile.  

 


Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves 

Turška pisateljica izjemno spretno prepleta zgodbo skozi dve različni časovni obdobji. Šestnajstletna Ada Kazantzakis, sad ljubezni med Turkinjo in Grkom, po materini smrti živi z očetom Kostasom, evolucijskim ekologom, v Londonu. Med božičnimi počitnicami ju učiteljica spodbudi, naj opravita intervju s starejšim sorodnikom. Ta nas popelje na Ciper v 70. leta, v mladostni čas Adinih staršev, ko je bil Ciper še drugačen, kot je zdaj, predvsem po dogodkih leta 1974, ko se je razplamtela vojna in razdelila otok na dve državi, kar je dramatično spremenilo življenje ljudi in skoraj uničilo ljubezen med Grkom in Turkinjo.

Sedanjost in preteklost pa povezuje figa, ki raste sredi taverne ob robu ciprske Nikozije in poudarja simboliko dreves, predvsem korenin, ki se razraščajo, kot se razraščajo družinske korenine.

Čudovita pripoved, napisana iskrivo, načenja teme pripadnosti in travme ter razkriva manj znana dejstva o življenju dreves. 

 


Carsten Henn: Sprehajalec knjig 

Roman, ki ga mnogi ljubitelji branja imenujejo pravljica za odrasle, se posveti knjigam samim, medgeneracijskim odnosom in spotoma posuje še mnogo drobnih, krasnih sporočil.

Carl Kollhoff dostavlja knjige iz knjigarne bralcem, ki ne morejo obiskati knjigarne. Svoje stranke poimenuje z imeni knjižnih junakov, na katere ga spominjajo. Nekega dne se mu pridruži živahna in bistra devetletna deklica Šaša. Sprva ga njena prisotnost moti, a pogovor o knjigah ju zbliža. Carl kmalu ugotovi, da mu Šaša prinaša nov pogled na življenje in medosebne odnose. Čeprav misli, da svojim strankam priporoča prave knjige, se Šaša z njim ne strinja in sklene, da bo s svojim načrtom spremenila življenje ljudem.

Sprehajalec knjig je nežna, a hkrati močna zgodba, ki se dotakne bralca in ga popelje skozi simpatično in optimistično izkušnjo. 

 


Avgust Demšar: Estonia 

Trilogija Vodnjaki, v kateri sta že izšli kriminalistični zgodbi Cerkev in Tajkun, se konča z romanom Estonia. Naslov se navezuje na ladjo, s katero iz Talina v Stockholm potujejo starši triletne Ive, in doživi brodolom. Starši umrejo, malo Ivo, ki jih je čakala v Stockholmu, pa posvoji švedska družina. A trideset let pozneje še vedno čuti povezanost s svojo domovino Slovenijo in se odloči, da jo bo obiskala. Vasica Vodnjaki bo idealna za to. Nekoč skoraj pozabljena in razrita zdaj znova zaživi v podobi urejenega turističnega naselja. Ko ob popravilu vodovoda naletijo na staro truplo, se začne veriga dogodkov, ki privabijo upokojenega kriminalista Martina Vrenka. Odkritje povezave trupla z dogodki iz osamosvojitvene vojne in s tragedijo Estonie sproži uradno preiskavo, ki razkriva vse bolj nenavadne podrobnosti.

Demšarjevi romani nikoli ne razočarajo. Tudi ta vas bo navdušil. 

 


Dušan Škodič: Triglav je naš 

Nepričakovano odkritje izgubljenega arhiva v Innsbrucku leta 2021 je na novo osvetlilo slovensko planinsko zgodovino in zapolnilo vrzeli v zgodovinskih virih. Knjiga razkriva bolj ali manj znane in celo neznane zgodbe o začetkih slovenskega planinstva od prvopristopnikov na Triglav, Mangart in druge gore od začetka 19. stoletja, botanikov, kot je Žiga Zois, do organiziranega planinstva in začetkov alpinizma v začetku 20. stoletja, ki so mu nasprotovali mnogi planinci, med drugim tudi Jakob Aljaž.

Zanimive zgodbe planincev oz. turistov, kot so jim rekli takrat, njihovih vodnikov in začetkov Slovenskega planinskega društva, katerega cilj je bil predvsem ohraniti naše gore slovenske, polena pod noge so jim metali nemška Kranjska sekcija in domači nemškutarji, a hujši udarec so naposled zadali Italijani z Rapalsko mejo. Knjiga ponuja izjemne zgodbe znanih in neznanih posameznikov, ki sta jih zaznamovala ljubezen do gora in čas, v katerem so živeli.   

Poučno in zabavno branje! 

Dodaten namig: ste že preverili,
ali znate govoriti po planinsko?

Louise L. Hay: Življenje je tvoje 

Nekatere knjige so brezčasne in jih vzamemo v roke v različnih življenjskih obdobjih. Takšna je tudi ta knjiga, v kateri avtorica razkriva, kako vzeti življenje v svoje roke in se otresti prepričanj, ki so nam jih vsadili drugi in se jih morda sploh ne zavedamo. Kadar koli pa je mogoče življenje usmeriti drugam, iz teme v luč – z močjo pozitivnih misli. Negativna prepričanja namreč privabljajo težave in bolezni.

V knjigi so naštete najpogostejše bolezni in kako jih premagati z afirmacijami. Če nas mučita občutek krivde in sovraštvo do samih sebe, je ključno, da se naučimo sprejemati sebe in se ljubiti. Prevzemimo odgovornost za svoje življenje z ljubeznijo, saj je to ključ do sreče in izpolnjenega življenja. Ko sprejmemo sebe, smo na poti k pozitivnim spremembam v svojem življenju.

Louise L. Hay je s svojim delom navdihnila mnoge k pozitivnemu razmišljanju in samopomoči. 

 


Sara Zupan: Zapiski skulirane sladostrastnice 

Avtorica literarnega bloga Sladostrastnica nadaljuje zgodbo svojega med bralci dobro sprejetega prvenca Zapiski nore sladostrastnice.

Glavna junakinja je vsaj glede na naslov doživela preobrazbo od nore do skulirane »sladostrastnice«. Živa je namreč že nekoliko starejša in (morda) bolj zrela, zato se spoprijema z resnejšimi izzivi. V romanu sledimo njenim dnevniškim zapiskom, v katerih se prepletajo njena razmišljanja o svetu in literaturi ter njena neizživeta ljubezen. Čeprav je poročena, ima otroka in precej stabilno življenje, se še vedno spopada z nostalgijo po nekdanjem ljubezenskem zanosu. Ko končno zbere pogum, da pokliče svojo preteklo ljubezen, se začnejo dogajati nepričakovani preobrati.

Je to sodobna Ema Bovary? Ali bo podoben tudi njen konec? Ali pa bo Živa našla svoj notranji mir? 

Knjiga prinaša tudi globlje vpoglede v psihologijo žensk in moških. 

 


 

Katere knjige smo uvrstili na sezname v preteklih letih?

V Leemeti že peto leto zapored priporočamo zanimiva poletna branja različnih žanrov.

V vseh letih smo zbrali – skupno z letošnjimi predlogi – kar 47 super knjig za branje poleti.

 

Vabimo vas, da preverite tudi, katere knjige smo za vas izbrali:

Naši predlogi leta 2023 – 
seznam priporočanih knjig

Naši predlogi leta 2022 – 
seznam priporočanih knjig

Naši predlogi leta 2021 –
seznam priporočanih knjig

Naši predlogi leta 2020 – 
seznam priporočanih knjig

 

Dopolnite Leemetin bralni seznam!

Obstaja še kakšna knjiga, ki bi jo morali uvrstiti na letošnji seznam? Veseli bomo vaših predlogov.

Zaupajte nam, katera knjiga vam je v letos
ostala najbolj pri srcu, katera vas je navdušila in
katera pretresla? Pripišite v komentar.

 

Upamo, da vam bo naša izbira knjig za poletno branje prinesla veliko veselja in navdiha. Če ne, še vedno lahko pobrskate med preteklimi predlog (seznam knjig leta 2023, leta 2022, leta 2021 in leta 2020).

Ne pozabite si vzeti časa zase in uživati v čarobnem svetu, ki ga ponujajo knjige. Začnite svoje literarno potovanje že danes in se prepustite čarom poletnega branja! 

Lepo (bralno) poletje vam želi Leemeta!

 

Podobni članki

14. December 2018
Zanimivosti
3 MIN
26
pogled
V Evropi v času zimskega solsticija – ko so noči najdaljše v letu, dnevi pa kratki – zlasti v skandinavskih deželah poleg čarobnih...
26. Avgust 2016
Zanimivosti
3 MIN
26
pogled
Esperanto po svetu (sicer različno dobro) govori približno dva milijona ljudi, torej približno toliko, kot je govorcev slovenščine...