To naredi smisel.

Moramo nasloviti to težavo.

To je nekaj, kar moramo izboljšati.

Angleške besede: jih ni.

Angleški vpliv: ga je precej.

V prvem delu smo pogledali, kako se angleščina prikrade v vsakdanjo slovenščino. Tokrat pa gremo še korak dlje – med stavke, ki so videti popolnoma slovenski, vendar so bili sestavljeni po angleškem receptu.

Ali to res »naredi smisel«?

Angleško:

It makes sense.

Dobesedno:

To naredi smisel.

Slovensko:

To je smiselno.

ali:

To ima smisel.

Če besede prevajamo eno za drugo, lahko dobimo poved, ki jo sicer razumemo, vendar je sami verjetno ne bi nikoli tako sestavili.

In ravno to je ena največjih pasti dobesednega prevajanja.

Koliko težav lahko še »naslovimo«?

Angleški glagol address je izjemno priročen.

Address a problem.
Address an issue.
Address a concern.

In tako smo tudi v slovenščini začeli:

naslavljati težave,
naslavljati vprašanja,
naslavljati izzive,
naslavljati potrebe.

Toda ali res potrebujemo en glagol za vse?

Težavo lahko rešimo, odpravimo ali obravnavamo.

Na vprašanje lahko odgovorimo.

Potrebe strank lahko upoštevamo ali izpolnimo.

Ko vse samo še »naslavljamo«, začne slovenščina zveneti kot sestanek, ki se nikoli ne konča.

To je nekaj, kar …

Še en angleški prijatelj:

This is something that we need to improve.

In njegova slovenska različica:

To je nekaj, kar moramo izboljšati.

Ni nujno narobe. Je pa pogosto nepotrebno zapleteno.

Poskusimo:

To moramo izboljšati.

Ali:

To je nekaj, kar želimo poudariti.

Postane:

To želimo poudariti.

Pol povedi smo poslali domov, pomen pa je ostal.

Kar je precej dober jezikovni popust.

Prevesti besede je lažji del naloge

Make pomeni narediti.
Sense pomeni smisel.

Pa make sense zato še ne pomeni narediti smisel.

In prav tu se skriva ena največjih pasti prevajanja.

Slovar nam lahko pove, kaj pomeni posamezna beseda. Prevajalnik nam lahko v nekaj sekundah ponudi celotno poved. Toda zadnji korak ostaja enak: preveriti moramo, ali rezultat dejansko zveni naravno v jeziku, v katerega prevajamo.

Zato je včasih treba angleško poved razstaviti, njen pomen obdržati, njeno zgradbo pa mirno pustiti za seboj.

Ker pri dobrem prevodu ne zmaga tisti, ki je prevedel največ besed.

Zmaga tisti, pri katerem jih bralcu sploh ni treba opaziti.

Ste tudi vi opazili kakšen izraz ali stavek, ki je sicer slovenski, a zveni sumljivo angleško? Zapišite ga v komentar – prav zanima nas, katere »angleške preobleke« srečujete najpogosteje.