Tisti, ki se ukvarjate z lektoriranjem besedil, nam boste zagotovo pritrdili, da je lahko pravilna raba ločil pri navajanju (predvsem ob narekovajih) znanstvena fantastika.
Pravila o tem, kako pravilno postaviti ločila v tovrstnem besednem okolju, so sicer zapisana že v osnovnošolskih učbenikih, vendar nam predvsem zaradi splošnih pravil v Slovenskem pravopisu povzročajo nemalo težav.
Jezikovna zagata, ki je kot nalašč za današnji članek, kajne?
Narekovaji in citiranje v besedilu
V strokovnih besedilih je citiranje (dobesedno navajanje tujega besedila) pogosto. Če je citat daljši (več kot 5 vrstic), ga od ostalega besedila ustrezno ločimo (s poševnim tiskom, izpuščeno vrstico).
Težava nastane, ko je citat vključen v poved:
- Slomškove besede »Če želiš drugega vneti, moraš sam goreti« nosijo globoko sporočilo.
V tem primeru lahko citat od ostalega besedila ločimo z narekovaji ali pa uporabimo druge oblikovne možnosti (drugačno pisavo, krepki tisk, ležeči tisk itn.).
- Slomškove besede »Če želiš drugega vneti, moraš sam goreti« nosijo globoko sporočilo.
- Slomškove besede Če želiš drugega vneti, moraš sam goreti nosijo globoko sporočilo.
Citiranje v besedilu brez narekovajev
Zgornji primer sam po sebi ni zapleten, ker nimamo težav s končnimi ločili (ločila v navedku opustimo). V tem delu obravnavamo primere navajanja brez narekovajev.
Pravopisno pravilo pravi, da se končno ločilo v tem primeru ravna po povedi/glavnem stavku.
- Veš, kdo je avtor citata Veni, vidi, vici?
- Sita sem teh tvojih vprašanj Kdaj pride Božiček!
Če bi pred glavne stavke postavili dvopičje, navedek ohrani svoje ločilo.
- Veš, kdo je avtor citata: Veni, vidi, vici!
- Sita sem teh tvojih vprašanj: Kdaj pride Božiček?
Citiranje v besedilu z narekovaji
Če se pri citiranju odločimo za zapis z narekovaji, moramo v glavnem slediti dvojemu.
Če se odločimo vstaviti navedek, ki predvideva:
⇒ drugačno končno ločilo kot glavni stavek, zapišemo obe ločili:
- Sita sem že tvojih vprašanj »Kdaj pride Božiček?«!
⇒ isto končno ločilo kot glavni stavek, ločila ne podvajamo samo, če je to ločilo pika:
- Tudi tebe razjezi stavek »Kdaj bo kosilo?«?
- Prosim, ne začni s tistim »Saj sem ti rekla«. (in ne »Saj sem ti rekla.«.)
Premi govor in končna ločila
Da je izbira med narekovaji v slovenskem jeziku res pestra, smo pisali v tem Leemetinem članku.
Če se odločimo, da navedek ali premi govori zapišemo v narekovajih, moramo pri tem upoštevati kar nekaj pravil.
Premi govor je sestavljen iz dveh delov – spremnega stavka (nosi dodatne informacije) in dobesednega navedka (kaj nekdo izreče).
Zapomnimo si, da je spremni stavek od dobesednega navedka ločen z vejico/vprašajem/klicajem/tremi pikami, če stoji za njim (2. primer), ali z dvopičjem, če stoji pred njim (1. primer).
- Mama je rekla: »Pridi in pojej.« ali Mama je vprašala: »Boš prišel in pojedel?«
- »Pridi in pojej,« je rekla mama. ali »Boš prišel in pojedel?« je vprašala mama.
Končno ločilo v primerih, kot je prvi, pišemo pred zadnjim narekovajem. Tega ne smemo pomešati s primerom, ko je naveden samo en del navedka, na primer:
- Primoža Trubarja še vedno omenjajo kot »očeta slovenskega jezika«.
Če je spremni stavek umeščen med dva dela dobesednega navedka, za prvim delom pišemo vejico:
- »In kod,« je vprašala mama, »si hodil cel večer?«
Če je dobesedni navedek umeščen med dva dela spremnega stavka, dobesedni navedek ločilo ohranja:
- Mama je vprašala: »In kod si hodil cel večer?« čeprav ni bila videti zaskrbljena.











Komentarji
Spoštovani!Nekaj me bega ...
Marta Krejan Čokl v
Spoštovani!Nekaj me bega ... V Pravopisu je pravilo, ki govori o spremnem stavku sredi dobesednega navedka, nekoliko drugačno, in sicer predvideva še eno vejico: "In kdo," je vprašal profesor, "je izumil ladijski vijak?"V vašem primeru druge vejice ni. "In kod," je vprašala mama "si hodil cel večer?"Vse dobro!Marta Krejan Čokl
Spoštovani!Nekaj me bega, in
Marta Krejan Čokl v
Spoštovani!Nekaj me bega, in sicer zaradi tega primera: »In kod,« je vprašala mama »si hodil cel večer?«Pravilo, ki ga najdemo v Pravopisu, pravi, da je nujna še ena vejica: »In kdo,« je vprašal profesor, »je izumil ladijski vijak?«Tudi ta dva primera sta drugačna od vašega: »Tega pa ne!« je vpil. »Ali nismo še dovolj trpeli?« je nato dostavil mirneje. »Tega pa ne,« je vpil; »ali nismo še dovolj trpeli?« je nato dostavil mirneje.Upam, da bo novi Pravopis razrešil tudi te dileme.Hvala.Marta
Pozdravljeni, očitno je tudi
Leemeta v
Pozdravljeni, očitno je tudi nam tale vejica ušla. Toliko smo se osredotočali na vejico znotraj dobesednega navedka, da smo premalo pozornosti posvetili vejici pri spremnem stavku. Res so primeri točno takšni, kot ste jih navedli. Sicer je zanimivo, da konkretno pravilo ni opisano, sklepamo lahko samo na podlagi teh primerov. Tudi mi upamo, da bo novi Pravopis razrešil vse te dileme in morda podal še jasnejšo razlago. Nas veseli, da tako pozorno berete naše članke in nas opozorite na vse podrobnosti. ;)
Z veseljem jih berem. :-)
Marta Krejan Čokl v
Z veseljem jih berem. :-) Drži, precej nejasno in nedosledno je, kako se pišejo ločila v različnih primerih, zato ni nenavadno, da smo zbegani.
Dodaj nov komentar