Zagotovo ste se že kdaj s pretiranim besedičenjem hoteli izogniti krivdi ali jo vsaj omiliti:

• joj, veš, nisem gledala, pa tudi ni bilo namerno, ampak kavo sem polila, morda bo najbolje, da grem kar iz službe,
• saj bi, ampak imam nalogo in še tisti test, zato, veš, nisem pospravil sobe,
• riž sem prekuhala, ampak meni je takšen celo boljši, nekako bolj eksotičen,
• avto sem opraskala, ampak sploh nisem bila jaz kriva, ampak tisti cepec, ki je parkiral preblizu mene!

So vam ti primeri kaj znani? Ko boste naslednjič v zagati in krivca (vršilca dejanja) ne boste želeli razkriti, namesto tvornika uporabite trpnik:

• kava se je polila,
• soba se ni pospravila,
• riž se je prekuhal,
• avto se je opraskal. 

Tvornik (aktiv) in trpnik (pasiv)

Tvornik in trpnik sta glagolska načina, ki označujeta razmerje med osebkom in vršilcem dejanja.

⇒ Tvornik (aktiv) je glagolski način, pri katerem je osebek povzročitelj, vršilec dejanja ali nosilec stanja.

• Mama je pozabila masko.

⇒ Trpnik (pasiv) je glagolski način, pri katerem osebek ni povzročitelj, vršilec dejanja in ni nosilec stanja.

• Maska se je pozabila ali
• Maska je bila pozabljena.

Kako tvorimo trpnik ali kako se izogniti krivdi?

Trpnik tvorimo tako, da:

• Predmet (v tožilniku) tvornega stavka pretvorimo v imenovalnik.
• Osebno glagolsko obliko nadomestimo s pomožnim glagolom in deležnikom na -n/-t ali z obliko za 3. osebo in prostim morfemom se.
• Osebek tvornega stavka izpustimo ali ga spremenimo v drug stavčni člen.

Zveni zapleteno? Poglejmo na primeru stavka.

Otroci so razbili okno → Okno je bilo razbito/Okno se je razbilo.

• okno (predmet v tožilniku) → okno (imenovalnik)
• so razbili → je bilo razbito (deležnik na -t) ali
• se je razbilo (prosti morfem se)
• otroci (osebek izpustimo)

Je trpnik »neslovenski« in bi se ga morali izogibati?

Različni slovničarji so skozi pestro zgodovino slovenskega jezika večkrat odsvetovali trpni način. Ne smemo biti presenečeni, če se učitelji (predvsem) stare šole kdaj razjezijo, ko namesto tvornika uporabimo trpnik – tudi Toporišič v svoji slovnici prednostno obravnava tvornik.

Pa vendarle; zakaj so slovničarji tako nastrojeni proti trpniku? Ker naj bi kvaril slog pisanja in izvorno ni »naš« (slovenski), saj smo ga prevzeli iz drugih jezikov, v katerih kar mrgoli trpnih oblik (angleški in nemški jezik).

Kdaj upravičeno uporabiti trpnik?

Trpni glagolski način je pogostejši v znanstvenih (znanstveni in strokovni članki), uradovalnih (zdravniški izvid) in pravnih besedilih (sklep tožilstva) zaradi bolj gospodarne, objektivne in nazorne rabe jezika. Ob dilemi, ali izbrati trpnik ali tvornik, upoštevajmo predvsem to, s kakšnim besedilom imamo opravka in ali je podatek o vršilcu dejanja v posameznem stavku res nujen.

Išče se Urša Plut ali Išče se Uršo Plut?

Zdaj vemo, da moramo ob tvorbi trpnega načina tožilniški predmet tvornika spremeniti v imenovalnik. Kljub temu pa se prav pri tej pretvorbi pojavlja veliko napak.

V jezikoslovju je ta pojav znan tudi kot primer Išče se Uršo Plut (pravilno: Išče se Urša Plut).

Zveni zanimivo, zato pobližje spoznajmo primer stavka Išče se Urša Plut:

• Išče se Urša Plut – kdo je v tem stavku vršilec dejanja? Ali Uršo Plut iščejo drugi (1. pomen) ali Urša Plut išče samo sebe (2. pomen)?

Toporišič opozarja, da so lahko tovrstne zgradbe zelo dvoumne, zato priporoča možnost Išče se Uršo Plut, pri čemer govorimo o stavkih s splošnim vršilcem dejanja, ne trpniku (kot se zdi na prvi pogled).

Ne išče se Urša Plut ali Ne išče se Urše Plut?

Ste mislili, da današnje jezikovne dileme ne moremo še bolj zaplesti, kaj? Če se kljub možni dvoumnosti v zgornjem primeru odločimo za imenovalnik (pravi trpnik), potem mora ta tudi ob zanikanju ostati:

Išče se Urša Plut → Ne išče se Urša Plut.

Če pa se odločimo za stavek s splošnim vršilcem (da ne bi povzročili dvoumja), potem moramo tožilnik, v katerem stoji predmet, ob zanikanju spremeniti v rodilnik.

Išče se Uršo Plut → Ne išče se Urše Plut.

Ker smo vam v današnjem članku razkrili še en (jezikovni) trik,
kako omiliti posledice svojih dejanj
ali kako na prefinjen jezikoven način ne priznati krivde,
potem vi obljubite,
da nas ne boste okrivili kot sostorilca pri svojem dejanju, kajne?