Če danes prisluhnete pogovoru v pisarni, na hodniku fakultete ali celo domačem kavču, boste angleške besede slišali pogosteje, kot bi si morda mislili. Ne le v poslovnem svetu, temveč tudi v vsakdanjem govoru: imamo meetinge, deadline, feedback, call, update, projekt launchamo, vse skupaj pa nato še malo pohekamo na Slacku.

Pa vendar: za večino teh besed slovenščina že ima povsem ustrezne izraze. Zakaj jih torej ne uporabljamo? In zakaj se zdi, da angleščina vedno bolj prodira v slovenski jezik – pogosto tam, kjer ni nujno potrebna?

Angleščina kot jezik prestiža in sodobnosti

Eden ključnih razlogov za širjenje angleških izrazov v slovenščini je njihov simbolni pomen. Angleščina je danes jezik tehnologije, znanosti, globalnega poslovanja in popularne kulture. Uporaba angleških besed pogosto daje vtis sodobnosti, strokovnosti in mednarodne usmerjenosti.

V poslovnem okolju je to še posebej očitno. Besede, kot so meeting, deadline, feedback, budget, target, performance ali strategy, pogosto zvenijo »resneje« kot njihovi slovenski ustrezniki – čeprav bi sestanek, rok, povratna informacija, proračun ali cilj povsem dobro opravili svojo nalogo.

Besede, ki so se že povsem udomačile

Nekatere angleške besede so v slovenščini tako močno zakoreninjene, da jih skoraj ne zaznavamo več kot tuje. Pogosto jih tudi že slovnično prilagajamo:

• mail/mejl – pošiljati mejl, dobiti mejl
• internet – brez občutka, da gre za tujko
• video, blog, podcast
• selfi
• chat/četati
• startup
• marketing

Te besede so zapolnile pomensko praznino ali pa so preprosto prišle v jezik hkrati s tehnologijo, ki je prej nismo poznali. V takih primerih je prevod pogosto neroden ali pa se nikoli zares ni prijel.

Ko slovenska beseda obstaja – a je ne uporabljamo

Bolj zanimiv (in včasih tudi bolj problematičen) je primer, ko slovenski izraz obstaja, a ga kljub temu izpodrine angleški:

• meeting namesto sestanek
• deadline namesto rok
• feedback namesto povratna informacija
• challenge namesto izziv
• solution namesto rešitev
• call namesto klic
• update namesto posodobitev

Razlogi so različni: angleška beseda je krajša, zveni bolj dinamično ali pa se uporablja v istem pomenu v več jezikih, kar olajša komunikacijo v mednarodnem okolju.

Poslovna slovenščina: angleščina kot delovni jezik

V mnogih slovenskih podjetjih, zlasti tistih z mednarodnimi strankami ali ekipami, se je razvil poseben jezikovni hibrid. Slovenščina je ogrodje, angleščina pa polnilo.

Tako nastajajo stavki, kot so:

• »Dajmo to dati na next meeting.«
• »Rabim tvoj feedback do jutri.«
• »Projekt bomo launchali naslednji teden.«

Gre za pojav, ki ni omejen le na Slovenijo. Podobno se dogaja tudi v nemščini, nizozemščini, francoščini in drugih jezikih. Angleščina deluje kot nekakšen skupni imenovalec sodobnega poslovnega sveta.

Kdaj je angleščina smiselna – in kdaj ne

Uporaba angleških izrazov sama po sebi ni problematična. Težava nastane, ko:

• angleške besede uporabljamo brez potrebe,
• z njimi izrinjamo uveljavljeno slovensko izrazje
• ali pa ustvarjamo jezik, ki je nerazumljiv širši javnosti.

Če govorimo znotraj mednarodne ekipe, je angleški izraz pogosto najbolj praktična izbira. Če pa pišemo za slovensko javnost, stranke ali uporabnike, je pretirana raba angleščine lahko ovira – ne prednost.

Jezik kot ogledalo družbe

Raba angleških besed v slovenščini ni znak jezikovnega propada, temveč odsev družbenih sprememb. Jezik se vedno prilagaja realnosti: tehnologiji, ekonomiji, medijem in načinu življenja.

Vprašanje ni, ali bomo angleške besede uporabljali – to že počnemo. Pravo vprašanje je, kako zavestno jih bomo uporabljali. Ali jih izbiramo zato, ker res zapolnjujejo pomensko vrzel, ali zgolj zato, ker zvenijo bolj moderno?

Uporaba angleščine v jeziku ni slovenska izjema

Pomembno je poudariti, da vse to ni posebnost slovenščine. Vpliv angleščine je prisoten v skoraj vseh evropskih jezikih – še posebej v tistih, ki so močno vpete v mednarodno poslovno, tehnološko in kulturno okolje.

V nemščini je ta pojav tako razširjen, da ima celo svoje ime: Denglisch – mešanica nemščine in angleščine, kjer se pojavljajo izrazi, kot so Meeting, Deadline, Feedback, Performance ali Homeoffice. Podobno poznajo Francozi izraz franglais, Italijani itangliano, v španščini pa se pogosto govori o anglicismos.

V vseh teh primerih ne gre za znak jezikovne šibkosti, temveč za naraven odziv jezika na globalizacijo. Angleščina deluje kot skupni komunikacijski most, ki prehaja v nacionalne jezike – vsak po svoje, z lastnimi pravili in omejitvami.

Slovenščina pri tem ni izjema, temveč del širšega jezikovnega dogajanja. Ključno vprašanje zato ni, ali angleške besede uporabljamo, temveč kako zavestno jih uporabljamo. Jezik namreč ne izgublja svoje vrednosti zato, ker se spreminja – temveč takrat, ko se ga prenehamo zavedati.