Pozdravljeni, Tomaž,naj si v odgovor kar izposodim odgovor ge. Dobrovoljc iz Jezikovne svetovalnice, ki najbolje opiše to dilemo (in se na koncu vrne k trenutno veljavnemu Pravopisu 2001, saj Pravopis 8.0 še ni v veljavi):Nelatinične pisavePri prevzemanju imen iz jezikov, ki pišejo v nelatiničnih pisavah, se je v preteklosti izhajalo iz izgovora teh imen, kar pomeni, da smo imena v slovenski latinici zapisali tako, kot jih izgovarjamo v slovenščini. To je tudi ustrezalo seznanjenosti povprečnega slovenskega govorca z zakonitostmi tujih jezikov.Zapletlo se je najprej pri zemljepisnih imenih, saj je Slovenija s polnopravnim članstvom v OZN podpisala, da bo priznavala ozemeljsko celovitost drugih članic, da bo spoštovala tudi rabo imen v tem jeziku. Vsaka država ima tako le izbrano število t. i. zgodovinskih imen iz kulturne preteklosti, ki jih lahko piše »po svoje« (geografi so zanje našli tudi termin eksonimi), pri vseh drugih imenih pa naj bi upoštevali zapis, ki ga predlaga država, v kateri se zemljepisna danost nahaja.Pri jezikih z nelatiničnimi pisavami je torej zelo dobrodošlo, če država sama naredi latinizacijski ključ in ga standardizira. Tako je bilo npr. v Jugoslaviji preprosto v slovenščini zapisati srbsko ime, saj so bila vsa uradno zapisana tudi v latinici, ki je bila takrat uradni pisni sistem ob cirilici.PinjinPodobno je v LR Kitajski pinjin uradna oblika latinične pisave (poleg logografske pisave), ki jo je mednarodna organizacija za standardizacijo ISO registrirala kot uradni mednarodni standard za zapisovanje kitajščine (ISO 7098:1991). V pinjinu zapisana imena pomenijo uradno obliko zapisa za imena oseb in krajev.Prečrkovanje iz logografske pisave v latinico temelji na naboru osnovne latinične pisave 26 črk, standardizirane v 60. letih, ki temelji na že tedaj najbolj razširjenem naboru črk in je enak angleščini.Slovenski pravopis 2001V pravilih SP 2001 so bile preglednice za prevzemanje iz kitajščine pripravljene pred osamosvojitvijo Slovenije. Za izhodišče je bil vzet pinjin, iz katerega izhaja naša prilagoditev zapisa slovenščini. V SP 2001 so zapis približali slovenskemu govorcu, ki je v slovenski latinici zapisano ime lahko glasno prebral. Zagotovo je zapis vaza dinastije Qing težje prebrati kot vaza dinastije Čing, obzorje slovensko govorečega v obdobju nastajanja pravil SP 2001 (70. leta) pa je predstavljeno poenostavitev narekovalo.V veljavnem Slovenskem pravopisu 2001 kitajska imena prevzemajo v treh korakih.(1) Ime prepišemo v latinico po pravilih prečrkovalnega sistema pinjin in določimo glasovne vrednosti teh črk: Qingdao(2) najboljši govorni približek zapišejo: Ćingdao (npr. q kot [ć'], črkovni sklop kot dvoglasnik [au̯])(3) ime zapišejo v slovenici, tj. slovenski latinici, kjer črke sledijo slovenskim glasovnim zakonitostim: ČingdaoKot boste videli, upoštevajo pri zapisu kompleksen sistem, in sledijo uresničitvam(a) ki jih slovenski govorec lahko uresniči, npr. zamenjajo mehki ć, ki ga v slovenščini ne poznamo, s č, zato tudi zapišejo <č>;(b) ki so normativno dogovorjene (in kot take se lahko v naslednjih pravopisih tudi spremenijo), npr. dvoglasniški izgovor črkovnega sklopa se ne upošteva, temveč se bere po črki kot [ao], kar ustvarja večzložnost v primerjavi z izvirnikom; za mehkonebno fonemsko varianto zvočniškega fonema /n/ pred k, g in h predlagajo, da se izgovori z dvema glasovoma [ng], in ne kot [ŋ].Primer:Če preverimo, katera varianta tega vzorčnega primera Qingdao je danes najbolj prisotna v rabi, ugotovljeni v združenem korpusu Metafida, ugotovimo:– podomačeni Čingdao (37)– pinjinski Qingdao (348)– staro ime Tsingtao (93) – staro ime mesta, ki je bilo v rabi do leta 1914 in ga celo v slovarju eksonimov ne bi priporočali za rabo– napačen zapis Quingdao (34)Identifikacijske težavePrikazana zmeda med imeni, ki v jeziku obstajajo predvsem zaradi identifikacijskih razlogov, torej njihove bistvene funkcije, je slaba. Zagotovo je posledica velikega vpliva tujih medijev, ki so danes neposredno dostopni, slabe usposobljenosti tistih, ki imena prenašajo v knjižno slovenščino, premajhne skrbi za pisno podobo slovenščine v medijih. Sistemu, ki ga predlaga Slovenski pravopis 2001, so se skušali približati zlasti javni radijski in televizijski mediji, saj morajo poskrbeti za ustrezno govorno uresničitev, medtem ko so se (zasebni) tiskani mediji najbrž zaradi ekonomskih razlogov oddaljili od teh napotkov in upoštevali predvsem pinjinsko latinizacijo.Prenova pravil, novi dogovoriPri prenovi pravopisnih pravil (Pravopis 8.0) smo se zaradi velikega števila kitajskih imen, pri katerih je prihajalo do različnih zapisov, npr. pinjinski Xinhua se zapisuje v slovenščini kot Hinhua, Šinhua, Šinhva, sklenili, da bomo upoštevali standardizirani latinični zapis kitajskih imen pinjin, zato bodo v pravilih predstavljene izgovorne zakonitosti teh zapisov, kakor jih uveljavljajo govorci slovenščine danes.Pri kategorijah imen, ki jih načeloma slovenimo, pa je domačenje pričakovano enako, kot velja za imena iz latiničnih pisav: podomačena imena nekaterih zgodovinskih oseb: Li Taipo (enako kot Krištof Kolumb) imena nekaterih dinastij: Ming, Čing (enako kot Jagelonci, Borgijci) uradno registrirani eksonimi (slovenska zemljepisna imena za kitajske danosti): Peking, Šanghaj (enako kot Šampanja, Rona)Imena v pravljicahKer pravopisna pravila – tako veljavna kot pripravljajoča se – pri fikcijski literaturi, pravljicah ali povedkah, priporočajo ne le podomačevanje, temveč celo prevajanje imen, npr. Pravopis 8.0 (člen III/29), priporočam premislek.Veljavna in pripravljajoča se pravilaKakor koli pa se boste že odločili, so v veljavi veljavna pravopisna pravila SP 2001, ki priporočajo zgoraj opisani način po pravilu 1127 id.Prenovljena preglednica z napotki za prevzemanje iz kitajščine pa bo letos predstavljena v javni razpravi kot eno od poglavij Pravopisa 8.0.Helena Dobrovoljc (april 2022)