Od razvoja jezika naprej ljudje poimenujemo predmetnost okrog sebe. Tako kot so si ljudje v preteklosti marljivo izmišljevali vedno nova poimenovanja lastnosti, pojavov, predmetov in stanj, ki so jih opazovali v svoji okolici, tako so poimenovali tudi druga bitja ter pripadnike lastne vrste.
V jeziku obstaja kar nekaj besed, ki hkrati poimenujejo dve različni stvari. Med njimi so tudi besede, ki so hkrati lastna imena oseb ter nosilke kakšnega drugega, splošnega pomena, in najpogosteje označujejo lastnost, stanje, predmet ali bitje.
Razlike med omenjenimi dvojicami v pisanju označuje raba velike in male začetnice (rok in Rok), pisanje skupaj ali narazen (analiza in Ana Liza), v govoru pa naglas (román in Róman).

Seveda se nam lahko ob opazovanju tega pojava porodi vprašanje, kateri od obeh pomenov besede je bil izvoren.

Se je ime osebe razvilo iz siceršnjega pomena ali pa je neko stvarno ime nastalo iz osebnega?

Je najprej samó nekaj bilo in je šele zatem prišel Sámo?

Ali pa je prav Tim iznašel prvi pravi tim?

Izvor in razvrstitev imen

Na podlagi zgornjega vprašanja, ki se dotika etimologije oz. izvora besed, lahko omenjene besede razdelimo v dve večji skupini.

1. V prvo skupino spadajo osebna lastna imena, ki so nastala iz besed s splošnim pomenom. Pomemben dejavnik pri izboru imen v preteklosti, v nekaterih bolj tradicionalnih družbah pa še dandanes, je bil namreč prav pomen. Tako so se imena najpogosteje razvila iz pridevnikov, ki so poimenovali neko določeno lastnost, ki naj bi jo nosilec takšnega imena izkazoval ali prevzel.

→ Pri ženskih različicah imen je oblika imena in izvorne besede nespremenjena, pri moških različicah imen se izvorni podstavi navadno doda pripona -(k)o, -an, -in.

Primeri:

• zala → Zala
• živa → Živa
• jasna → Jasna
• vesna → Vesna
• drag(a) → Draga, Drago/Dragan
• ljub(a) → Ljuba, Ljubo
• mil(a) → Mila, Milan
• vesel → Veselin, Veselko
• zdrav → Zdravko

Sem uvrščamo tudi osebna imena, ki so izpeljana iz stvarnih lastnih imen. Takšna imena kažejo na neko posebno povezavo oz. odnos poimenovanega s predmetom oz. pojavom, po katerem je oseba dobila svoje ime.

→ Moška imena, izpeljana iz samostalniških podstav, pogosto dobijo pripono -(a)n.

Primeri:

• jagoda → Jagoda
• ajda → Ajda
• jasmin → Jasmin, Jasmina
• tisa → Tisa
• slava → Slava
• vera → Vera
• zora → Zora, Zoran
• svit → Svit
• boj → Bojan
• gora → Goran

V to skupino uvrščamo tudi imena, ki so se razvila iz besednih zvez. Gre za sklope in zloženke.

→ Žensko različico tvorimo s pripono -a.

• brani mir → Branimir, Branimira
• kazi mir → Kazimir, Kazimira
• rasti slav → Rastislav, Rastislava
• božji dar → Božidar, Božidara

Kot zanimivost lahko tukaj omenimo tudi zadnje čase vse pogostejša unikatna imena tujega izvora, za katera se sodobni slovenski starši odločajo pri poimenovanju svojih otrok. Nekaj takšnih je denimo:

• Inaja (iz arab. Inaya, tj. pomoč, nega, zaščita)
• Inti (iz indijanskega jezika, tj. sončni žarek)
• Aiša (iz arab. Aisha, tj. živa)
• Amna (iz arab., tj. varnost)
• Tajra (iz skandinavskih jezikov, tj. od boga Tyra)
• Kian (iz keltskega Kyan, tj. starodaven, večen)

2. V drugo skupino uvrščamo besede s splošnim pomenom, večinoma samostalnike, ki so nastale iz osebnih lastnih imen. Gre za t. i. izimenske besede.

• Gašper → gašper, tj. majhna železna peč
• Lenart → lenart, tj. naslon za noge (v gorenjščini); len človek
• Jera → jera, tj. omahljiva, cmerava oseba
• Jaka → jaka, tj. neiznajdljiv, neroden človek
• Urh → urh, tj. krastača
• Štefan → štefan, tj. dvolitrska steklenica, navadno za vino
• Urban → urban, tj. petlitrska posoda za vino
• Neža → neža, tj. lončena posoda za vino
• Benjamin → benjamin, tj. najmlajši v družini, ljubljenček
• Amper → amper, tj. merska enota za električni tok
• Volt → volt, tj. merska enota za električno napetost
• Ohm → ohm, tj. merska enota za električni upor

3. V posebno tretjo kategorijo uvrščamo besede, ki so hkrati osebna imena in imajo splošni pomen, vendar tukaj ne gre za etimološko povezavo obeh pomenov, saj si enako zvočno ali pisno podobo delijo zgolj po naključju.

• luka, -e ž: prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij, IN Luka (iz lat. Lucius, tj. svetloba, sijaj)
• rok, -a m: natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj, IN Rok (iz starogermanske besede za mir, počitek)
• tim, -a m: skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, IN Tim (krajše za Timotej iz lat. Timotheus, tj. božja čast)
• roman, -a m: daljše pripovedno delo IN Roman (iz lat. Romanus, tj. rimski, Rimljan)
• gaj, -a m: redek, negovan gozd IN Gaj (iz lat. Gaius, tj. šoja)
• val, -a m: izbočeni in vbočeni del vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol, IN Val (iz lat. Valerius, tj. izhajajoč iz plemiške družine)
• brin, -a m: zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami IN Brina (iz romansko-britanskega imena Sabrina)

Zdaj ste pa na vrsti vi.

Se spomnite še kakšnih primerov besed, ki so hkrati lastna imena oseb in besede s splošnim pomenom, ali pa morda kar vaše ime spada v to skupino?