Nekateri slogi zaznamovanja dela besedila so nam že tako samoumevni, da bi jih pravilno označili brez razmišljanja, hkrati pa nas njihova napačna raba ne bi preveč zmotila.

Tako bi okrepljen naslov takoj pritegnil naše zanimanje, vseeno pa večine ne bi zmedel, če bi bil poševen. No, verjetno se strinjamo, da bi marsikdo med nami zaman klikal podčrtano besedilo (misleč, da gre za spletno povezavo), ki to ne bi smelo biti. 

Kdaj torej ločiti dele besedila, za katere hočemo, da jih bralec opazi: kdaj besedilo podčrtati, kdaj odebeliti in kdaj napisati poševno?

Urejanje besedil – podčrtano

Besedilo podčrtamo, kadar gre:

• za poudarjene dele v tisku (Ta dokument morate vložiti do 31. oktobra 2018./Koncert, ki bi moral biti izveden v torek, 11. septembra, zaradi bolezni v skupini odpade.),
• spletne povezave na spletu (Več informacij najdete na spletni strani organizatorja.), pri čemer pogosto besedilo podčrta že samo dodajanje povezave.

Če gre za besedilo na spletu, bralci pričakujejo, da se pod podčrtanim besedilom skriva spletna povezava na določeno spletno stran, ki jo bodo videli s klikom besedila. Prav zato se za poudarjene dele na spletu podčrtovanje načeloma ne priporoča, medtem ko v tisku ni ovir, saj nihče ne bo poskušal klikniti besedila.

Urejanje besedil – poševno

Besedilo napišemo poševno, kadar gre za:

• naslove umetniških del, kot so knjige, publikacije, slike, kipi, filmi … (Pesmi Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca so izšle v kultni pesniški zbirki Pesmi štirih.)
• citatne besede (de facto, viharjenje možganov – angl. brainstorming),
• podnaslove, nadnaslove,
• podnapise pod slikami (Takole sta se punčki na zgornji fotografiji razveselili torte in daril. Foto: P. D.),
• slogovno zaznamovane besede ali besede z drugačnim pomenom, kot ga nakazuje sam izraz (Ko je govoril o tisti stvari, ni mogel skriti čustev./Jutri je ne bo v službo, ker bo zbolela.)

Urejanje besedil – odebeljeno

Besedila napišemo odebeljeno, kadar gre za:

• naslove in mednaslove,
• tisto, kar želimo poudariti, navadno pomemben ali nov podatek (Ne spreglejte znakov bolezni, kot so srbeči izpuščaji, glavobol, vročina./Sestanek je prestavljen na jutri, 13. septembra, ob isti uri.),
• vprašanja pri intervjujih (Ste pričakovali tako dober rezultat? Želel sem si ga, pričakoval pa niti ne.)

Za poudarjanje pomembnega dela besedila lahko uporabimo tudi razprti tisk, različno krepke črke in črke različnih velikosti ali velike tiskane črke. V oblikovanih besedilih pa lahko odstavek lepo ločimo od preostalega besedila z obarvanim ozadjem, kar bo še privlačnejše in bo poskrbelo, da bo pomembnejši del bralčevo oko zagotovo ujelo.

Kdaj je poudarjanja preveč?

Včasih se nam kot piscu zdi pomembnih veliko besed, a se moramo upreti pretiranemu poudarjanju in urejanju besedila, sicer bo izgubilo pomen. Če podčrtamo celoten odstavek v časopisnem članku, se bralcu ne bo več nič zdelo pomembno in bo odstavek lahko celo preskočil. Čisto nasprotno torej, kot smo želeli. Bodimo torej zmerni (kot tudi sicer v življenju).