Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo prestopna leta in zakaj februar vsaka štiri leta dobi en dodaten dan? Prestopno leto je pojav, ki nas spremlja že stoletja, a le redki se zares poglobijo v njegov pomen. V tem članku bomo raziskali, zakaj prestopna leta sploh obstajajo, kakšne zanimivosti so povezane z njimi in – ker smo jezikovni navdušenci – kako prestopno leto vpliva na jezik in izraze, ki jih uporabljamo.

Zakaj sploh potrebujemo prestopna leta?

Prestopno leto obstaja zaradi enega preprostega dejstva: Zemlja ne obkroži Sonca v točno 365 dneh, ampak potrebuje približno 365 dni in 6 ur. Če teh dodatnih šest ur ne bi upoštevali, bi se sčasoma letni časi začeli zamikati in čez nekaj stoletij bi na severni polobli božič praznovali poleti. Da se to ne zgodi, vsaka štiri leta dodamo en dan – 29. februar, ki velja za prestopni dan.

Vendar sistem ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Morda ste že slišali pravilo, da so prestopna leta tista, ki so deljiva s 4 – vendar obstaja izjema! Leta, ki so deljiva s 100, niso prestopna, razen če so hkrati deljiva tudi s 400. Tako je bilo leto 1900 navadno leto, medtem ko je bilo leto 2000 prestopno.

Kaj pomeni prestopno leto v jeziku?

Morda se sprašujete, kakšno povezavo ima prestopno leto z jezikom. Presenetljivo veliko! V mnogih jezikih, tudi v slovenščini, prestopna leta in februar nosijo zanimive jezikovne posebnosti.

1. »Prestopiti« v besedah

Beseda prestopno leto izvira iz latinskega izraza annus bissextilis, kar pomeni »dvojni šesti dan«. V starem Rimu so dodatni dan v letu dodali po 24. februarju, kar so imenovali bissextus, kar pomeni »dvojni šesti«.

Zanimivo je tudi, kako beseda prestopiti v slovenskem jeziku nosi več pomenov, ki se smiselno povezujejo s prestopnim letom:

• Prestopiti mejo → Dodaten dan prestopi navadno trajanje leta.
• Prestopiti v novo obdobje → Prestopna leta so bila v zgodovini pogosto povezana s spremembami in mitologijo.

2. Idiomi in zanimivi izrazi

Prestopno leto je v mnogih kulturah povezano z vraževerji in posebnimi običaji.

• V angleščini obstaja izraz »leap of faith«, ki pomeni tvegan korak v neznano – podoben občutek, kot ga ima februar, ko se nenadoma podaljša.
• V italijanščini prestopnim letom pravijo anno bisestile, vendar jih spremlja negativni prizvok. Italijanski pregovor pravi: Anno bisesto, anno funesto, kar pomeni »prestopno leto, mračno leto«.
• V ruščini velja, da je poroka ali nakup hiše v prestopnem letu slaba ideja, saj lahko prinese nesrečo.

3. Kdaj praznujejo rojstni dan tisti, ki so rojeni 29. februarja?

Ljudje, rojeni 29. februarja, imajo prav poseben status. Ker njihov rojstni dan pride le vsaka štiri leta, se jim pogosto reče »leaplings« ali »prestopniki«. Nekateri ga praznujejo 28. februarja, drugi pa 1. marca.

V slovenščini bi jih lahko imenovali »rojstnodnevni prevaranti«, saj zaradi prestopnega leta »prihranijo« rojstne dneve in se tako »počasneje« starajo.

Zanimivosti o prestopnih letih

Najmlajši stoletniki?
Tehnično gledano je nekdo, ki je rojen 29. februarja 1924, leta 2024 praznoval le 25. rojstni dan, čeprav je star 100 let!

Škotska tradicija ženitne ponudbe
Po škotskem običaju lahko ženske le v prestopnem letu zaprosijo moške za roko. Veljalo je pravilo, da morajo med snubitvijo nositi rdeče podkrilo, zavrnitev pa naj bi bila kaznovana z denarno kaznijo.

Edina država z uradnim »prestopnim mestom«
V ZDA obstaja mesto Anthony v Teksasu, ki se imenuje »uradna prestopna prestolnica sveta« in vsaka štiri leta organizira velik festival v čast vsem, rojenim 29. februarja.

Jezik in čas – neločljivo povezana

Prestopno leto je dokaz, kako ljudje že tisočletja prilagajamo koledarje, da bi uskladili čas in naravne zakonitosti. A obenem kaže, kako se tudi jezik prilagaja – izrazi, vraževerja in celo pregovori so nastali kot odziv na ta poseben koledarski pojav.

Kaj pa vi? Ste rojeni v prestopnem letu ali poznate koga, ki praznuje rojstni dan le vsaka štiri leta? Sporočite nam v komentarjih!