Novo leto je pogosto čas novih načrtov, koledarjev in (seveda) prvega preverjanja, kdaj bomo letos prosti?
Slovenija ima kar lepo število praznikov, a niso vsi tudi dela prosti dnevi. Poleg tega se vsako leto znova pojavljajo tudi vprašanja o pravilnem zapisu imen praznikov – z veliko ali malo začetnico?

Poglejmo torej, kateri prazniki nas čakajo v letu 2026, kateri so dela prosti dnevi in kaj o njihovem zapisu pravi slovnica.

Slovenski prazniki, ki so dela prosti dnevi (2026)

V letu 2026 bodo v Sloveniji dela prosti naslednji dnevi:

• četrtek, 1. januar 2026 – novo leto
• petek, 2. januar 2026 – novo leto
• nedelja, 8. februar 2026 – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
• nedelja, 5. april 2026 – velika noč
• ponedeljek, 6. april 2026 – velikonočni ponedeljek
• ponedeljek, 27. april 2026 – dan upora proti okupatorju
• petek, 1. maj 2026 – praznik dela
• sobota, 2. maj 2026 – praznik dela
• četrtek, 25. junij 2026 – dan državnosti
• sobota, 15. avgust 2026 – Marijino vnebovzetje
• sobota, 31. oktober 2026 – dan reformacije
• nedelja, 1. november 2026 – dan spomina na mrtve
• petek, 25. december 2026 – božič
• sobota, 26. december 2026 – dan samostojnosti in enotnosti

Od vseh dela prostih praznikov v letu 2026 jih je le sedem na delovne dni med tednom, kar pomeni, da žal večina praznikov sovpada z vikendi.

Prazniki, ki niso dela prosti dnevi

Poleg zgoraj naštetih Slovenija obeležuje tudi več pomembnih praznikov in spominskih dni, ki niso dela prosti dnevi, imajo pa velik zgodovinski in kulturni pomen:

• 8. junij 2026 – dan Primoža Trubarja
• 17. avgust 2026 – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
• 15. september 2026 – priključitev Primorske k matični domovini
• 23. september 2026 – dan slovenskega športa
• 25. oktober 2026 – dan suverenosti
• 10. november 2026 – dan znanosti
• 23. november 2026 – dan Rudolfa Maistra

Ti dnevi se pogosto pojavljajo v koledarjih, medijskih objavah in uradnih besedilih – prav zato je še toliko pomembneje, da jih tudi pravilno zapišemo.

Kako pravilno pišemo imena praznikov?

Pri zapisu praznikov se napake pojavljajo pogosto – predvsem zaradi negotovosti glede velike in male začetnice.

Pogoste napake in pravilni zapisi

Osnovno pravilo

Imena praznikov pišemo z malo začetnico, razen kadar so izpeljana iz lastnih imen ali priimkov – v tem primeru se lastno ime piše z veliko začetnico.

Primer:

• Prešernov dan (priimek Prešeren → velika začetnica)
• dan Rudolfa Maistra (lastno ime → velika začetnica)

Kaj pravi Slovenski pravopis?

Slovenski pravopis 2001 (člen 150) je pri poimenovanjih praznikov, ki imajo v osnovi svojilni pridevnik, spremenil starejšo prakso in uvedel zapis z malo začetnico:

• štefanovo
• silvestrovo
• martinovo
• jožefovo
• lucijino

Zlasti pri praznikih, ki izvirajo iz imen svetnikov ali danes redkejših imen in so povezani z novimi običaji, se je zapis z malo začetnico hitro uveljavil. Takšna sta na primer:

• valentinovo
• silvestrovo

To potrjuje tudi razlaga v SSKJ:

• jóžefovo – praznik sv. Jožefa (19. marec): bilo je na jožefovo
• valentínovo – praznik zaljubljencev: romantično darilo za valentinovo
• silvéstrovo – zadnji dan v letu: zabava na silvestrovo

Prazniki in jezik z roko v roki

Prazniki niso le prosti dnevi v koledarju, temveč pomemben del naše kulture, zgodovine in jezika. Prav zato je dobro, da poleg datumov poznamo tudi pravilne zapise njihovih imen.

Novo leto je idealen čas, da si osvežimo znanje – ne le o tem, kdaj bomo prosti, ampak tudi o tem, kako bomo o teh dnevih pravilno pisali.

Ker, kot vemo:
koledar pokaže datum, jezik pa poskrbi, da ga pravilno poimenujemo.