Leemeta prevajanje

Blog

Najbolj brani kratki nasveti za učinkovito rabo jezika.

  • Zanimivosti
/
23. November 2018

(Pre)podobne besede in pravni izrazi

Besede tvorijo jezik in ga z edinstvenimi kombinacijami črk delajo pestrega. Včasih besedi že ena sama črka, ki jo zamenjamo z drugo, popolnoma spremeni pomen. Verjetno veste, kako se pomensko razlikuje besedna dvojica delodajalec – delojemalec. Pa veste tudi, kakšna je razlika med zavarovancem, zavarovalcem in zavarovateljem?

Branje današnjega članka vam bo vzelo: 3 minute

Gasilski in gasilni

V zagato vas zlahka (in najverjetneje še večkrat) spravijo tudi pridevniki. Morda ste v pogovoru zasledili, da se je prijatelj odpravil na sestanek gasilskega društva v gasilni dom (seveda je v tem primeru ob samostalniku »dom« pravilen pridevnik, ki se nanaša na gasilce, »gasilski«, ne »gasilni«, ki se nanaša na gašenje). Tako poznamo gasilske vaje, gasilsko vozilo, gasilsko veselico, uniformo in društvo. Na gašenje pa se nanašajo gasilni aparat, gasilna ladja in gasilna sredstva.

Beseda je najmanjša samostojna jezikovna enota –  sestavlja jo koren (osnova, podstava), ki mu lahko dodamo pripono ali obrazilo (predpono ali končnico).

V slovenščini je beseda sestavljena iz črk (ponekod poznajo tudi pismenke, znakovni jezik). Pri tem pa ni zelo pomemben samo zapis, temveč tudi govorjena beseda. Za razlikovanje med besedami, ki jih sestavljajo iste črke v istem zaporedju, poskrbi drugačen naglas (npr. pôjem, pójem in pojém), lahko pa tudi ritem izgovorjave.

Pravni izrazi in njihova podobnost

Besede so si med seboj lahko zelo podobne, nimajo pa istega pomena. Pa si poglejmo pomen besed, ki jih med seboj ločita le črka ali dve:

  • ZAVAROVATELJ → kdor zavaruje, zavarovalnica
  • ZAVAROVALEC → kdor z zavarovateljem (zavarovalnico) sklene zavarovalno pogodbo in plačuje zavarovalno premijo
  • ZAVAROVANEC → kdor je zavarovan

Verjetno veste tudi, da gre pri zavarovalcu in zavarovancu dostikrat kar za isto osebo? Če sklenemo zavarovanje za npr. premoženje nekoga drugega, pa smo mi le zavarovalec, zavarovanec pa je nekdo drug, le-ta pa je tudi upravičen do zavarovalne premije.

  • PREŽIVLJALEC → kdor se zaveže, da bo nekoga preživljal do njegove smrti
  • PREŽIVLJANEC → kdor se zaveže, da bo preživljalcu v zameno za svoje dosmrtno preživljanje zapustil vse ali del svojega premoženja

Se morda kdaj izgubite tudi v sodnih pisanjih, ko je govora o tožniku in tožencu?

  • TOŽNIK → kdor koga toži
  • TOŽENEC → kdor je tožen

Kaj pa bančni slovarček? Tudi tam najdemo nekaj poimenovanj, ki jih lahko z malo nepozornosti hitro pomešamo med seboj.

  • ASIGNANT → nakazovalec (nakazila)
  • ASIGNATAR → prejemnik nakazila
  • ASIGNAT → kdor po naročilu nakazovalca (asignanta) opravi izpolnitev prejemniku nakazila (asignatarju)
  • DEPONENT → kdor nekaj izroči v hrambo (npr. denar)
  • DEPOZITAR → kdor hrani deponirano (v hrambo izročeno) blago
  • HONORANT → kdor plača menico v korist drugega (honorata)
  • HONORAT → oseba, v korist katere honorant plača menico
  • INDOSANT ali žirant → kdor prenese menico na drugo osebo
  • INDOSATAR ali žiratar → oseba, v korist katere je indosant prenesel menico, torej novi menični imetnik
  • KONSIGNANT → kdor izroči blago v konsignacijo
  • KONSIGNATAR → prejemnik, prodajalec v konsignacijo izročenega blaga
  • KONSIGNACIJA → prodajanje iz skladišča za določenega, navadno tujega proizvajalca
  • MANDANT → kdor izda mandat (naročilo)
  • MANDATAR → kdor dobi mandat (za sklenitev pogodbe, za sestavo vlade)
  • MANDAT → pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo
  • TRASANT → kdor izda menico
  • TRASAT → glavni menični zavezanec, ki mora plačati vsoto denarja z menice

Gasilski, gasilni in župnijski, župniščni

Čeprav se pravni in bančni jezik velikokrat zdita precej zapletena za razumevanje, se marsikdo izgubi že v vsakdanjih izrazih. Pridevnika gasilski in gasilni (ki ju predvsem v pogovornem jeziku zamenja veliko ljudi) smo omenili že na začetku.

Poznate razliko med pridevnikoma župnijski in župniščni? Župnijski se nanaša na župnijo (zato župnijski urad, župnijski svet in župnijska cerkev), župniščni pa na župnišče, torej zgradbo (zato župniščna vrata in župniščno dvorišče).

Ženski, ženskast

Pridevnik »ženski« se nanaša na predstavnico spola, ki ima roditveno sposobnost (torej na žensko), medtem ko pridevnik »ženskast« označuje nekoga ali nekaj z ženskimi značilnostmi, npr. ženskast obraz, ženskasta hoja – tudi pri moškem. Komu rečemo, da je »ženskar«, pa najverjetneje že veste. smiley

Deloven ali delaven

Marsikomu povzročata težavo pridevnika, ki izhajata iz samostalnika delo: »deloven« in »delaven«. Ste prepričani, da ju vsakič uporabite pravilno?

  • Ko govorimo o nekom/nečem, ki se nanaša na delo, uporabimo pridevnik delovni: čas, pogoji, načrt, rezultat, organizacija itd.
  • Ko govorimo o lastnosti nekoga, ki rad dela, uporabimo delaven: delaven človek, delaven kot mravlja.

Preprosto, kajne? Pa se nam vseeno rado zgodi, da ju zamešamo.

Preverimo vaše znanje

Preverite, kako gre njuno razlikovanje vam v naslednjem kvizu.

  • Matic pa je res delaven/deloven.
  • Delavne/delovne roke nam vedno prav pridejo.
  • Lotimo se že tega delovnega/delavnega sestanka!
  • Tovarna potrebuje nove delovne/delavne moči!

Pravilni odgovori: delaven, delovne, delovnega, delovne.

Si užival v branju?

Prijavi se in prejmi obvestilo o novem prispevku.

Komentarji

Kakšne posebne razlike ne

Kakšne posebne razlike ne vidim niti med naročnikom in naročiteljem (različni zakoni uporabljajo različna izraza za osebo, ki nekaj naroči)?

Dodaj nov komentar

»Prevod vedno dobimo v roku, ki ga postavimo. Predlagamo sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju.«

PRIDRUŽI SE!
Naše kratke nasvete za učinkovito rabo jezika bere že prek 25.000 bralcev. Pridruži se jim - brezplačno!