V slovenskih mestih so se najprej začeli pojavljati potopni stebrički, nato so se jim pridružili dvižni, v novejšem času pa srečujemo tudi pogrezljive valje. Še dobro, da imamo sploh dovolj prostora za vožnjo! 

Takšen vrstni red rabe najdemo tudi v Gigafidi (zvez z valjem je precej manj), ki sicer vključuje samo besedila, nastala med letoma 1990 in 2011. Prav mogoče je, da bi bil v novejših besedilih vrstni red drugačen. Podobno je v SSKJ2, kjer sta prostor našla samo potopni in dvižni stebriček.

Kateri izraz torej uporabljati? Preverimo skupaj. 

Potopni stebriček – zmagovalec Gigafide

Poznate Gigafido? Gre za veliko zbirko besedil najrazličnejših zvrsti, od dnevnih časopisov, revij do knjižnih publikacij vseh vrst (leposlovje, učbeniki, stvarna literatura), spletnih besedil, prepisov parlamentarnih govorov in podobno. Celoten korpus trenutno vsebuje skoraj 1,2 milijarde besed oz. natančneje 1.187.002.502 besedi.

Smiselno je torej, da pri iskanju pravilnega odgovora glede rabe pokukamo tudi vanjo.

Videti so enako, delujejo enako.  Zakaj torej obstajajo različna poimenovanja?

Potopni stebriček in jezikovni priročniki

SSKJ2 navaja:

• potopen: nanašajoč se na potopitev: greti vodo s potopnim grelcem 
• pogrezljiv: ki se da pogrezniti: pogrezljiva tla / pogrezljivi šivalni stroj 
• pogrézen: nanašajoč se na pogrezanje: pogrezna naprava
• dvižen: 1. ki se da dvigniti: dvižni most; dvižna zapornica; dvižna vrata; 2. ki povzroča, omogoča dviganje: dvižni mehanizem; dvižni stolp rudniškega jaška; dvižni vzvod; dvižna sila 

Če poiščemo geslo stebriček, pa končno najdemo to, kar iščemo:

• potopni ali dvižni stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih

Za kaj pri stebričku sploh gre?

Omenjeni stebriček trmasto ostaja dvignjen, kar je njegovo normalno stanje, če lastnika vozila, ki želi čezenj, ne prepozna. Če zazna, da ima voznik pravico do prehoda, se spusti oz. pogrezne, a se ne dvigne ali potopi v tekočino.

Tako bi lahko omenjenim pridevnikom po logiki dodali še izraza:

• spusten: nanašajoč se na spust: spustni mehanizem / spustna vrata / spustni let, polet
• spustljiv: ki se da spustiti: spustljivi most

vendar ju v rabi ni zaslediti.

Bo slovnica zmagala tudi v praksi?

Če pridevnike primerjamo z rabo predmetov, ob katerih stojijo, opazimo, da se potopni grelec potopi v tekočino (npr. v vodo), pogrezna naprava se pogrezne, dvižni most pa se dvigne. Ker se stebriček pogrezne, bi bilo morda najprimernejše ime zanj pogrezni ali pogrezljivi stebriček?

Čeprav so poimenovanja predvsem v rokah jezikoslovcev, imajo predvsem v medijih, v sodobnem »skomercializiranem« času veliko moč na uporabnika tudi strokovnjaki za odnose z javnostmi in drugi, ki se ukvarjajo z marketingom.

Druga nekoč nova, danes stalna poimenovanja v prometu

Poglejmo še nekaj zanimivih primerov zdaj že uveljavljenih, a nekoč novih stvari in poimenovanj v prometu: 

• Krožišče: izraz je zamenjal »rondo« (angl. roundabout), iz katerega je nastalo krožno križišče, potem pa kar krožišče (s palatalizacijo iz -g nastane -ž: krog – krožišče).
• Krov: izhaja iz strehe oz. tistega, kar je pokrito; izraz se je prenesel na ladjo, nato še na letalo (poimenovanje po podobnosti).
• Zebra: edina žival, ki je na cesti dobrodošla!