Ste se kdaj vprašali, zakaj vas sodelavec iz ZDA pohvali z navdušenjem, medtem ko nemški kolega ostaja bolj zadržan? Pravilno izražena pohvala sodelavcu ima neverjetno moč – izboljša motivacijo, krepi samozavest in spodbuja pozitivne spremembe. A pozor: pohvala žal ni univerzalna. Njena oblika, intenzivnost in učinek se razlikujejo od kulture do kulture, od jezika do jezika.

V mednarodnem prostoru je pohvala umetnost, ki se razvija z leti in izkušnjami. Na voljo imamo tri priljubljene tehnike dajanja pohval: SBI (situation-behavior-impact), sendvič metodo in WWW (what went well), ki je pri nas nekoliko manj znana. Vsaka ima svoje prednosti, kulturne korenine in seveda svoje prevajalske izzive.

SBI: situacija, vedenje, učinek

Začnimo s tehniko, ki slovi po svoji strukturiranosti in jasnosti. SBI (angl. situation-behavior-impact) se osredotoča na tri ključne elemente: opis situacije, vedenja in vpliva, ki ga je to vedenje imelo. Gre za zelo učinkovito metodo, saj prejemniku jasno pokaže, kaj je naredil prav in zakaj je to pomembno. Ta metoda je priljubljena predvsem v poslovnem svetu v ZDA, kjer je poudarek na rezultatih.

Če SBI prenesemo v slovenščino, bi jo lahko poimenovali SVU: situacija-vedenje-učinek.

Na primer: »Na včerajšnjem sestanku (situacija) si predstavil analizo z jasnimi in preglednimi grafikoni (vedenje), kar je ekipi pomagalo bolje razumeti kompleksne podatke (učinek).«

Sendvič metoda: pohvala, kritika, pohvala

Druga priljubljena tehnika je tako imenovana sendvič metoda, ki je tudi dobro poznana pri nas. Ime metode pove vse – sendvič sestavljata dve plasti pohvale, med katerima se skriva kritika. Gre za pristop, ki omogoča dajanje negativnih povratnih informacij na bolj sprejemljiv način. Čeprav metoda izhaja iz anglosaksonskega sveta, se je uspešno uveljavila tudi v drugih kulturah.

V slovenščini ji ostajamo zvesti z istim imenom – sendvič metoda.

Na primer: »Vaša poročila so vedno zelo natančna in informativna. Tokrat sem opazil nekaj manjših slovničnih napak; morda bi jih lahko naslednjič preverili pred oddajo. Sicer pa je vaša analiza podatkov vedno odlična in zelo uporabna.«

WWW: kaj je šlo dobro?

Tehnika WWW (angl. what went well) je priljubljena predvsem v angleško govorečem svetu, kjer se uporablja v izobraževanju, mentorstvu in vodenju ekip, pri nas pa še ni toliko znana. Gre za metodo refleksije, ki se osredotoča na analizo pozitivnih dogodkov in gradnjo na uspehu. Tri ključna vprašanja te metode so: Kaj je šlo dobro? Zakaj je uspelo? Kako to ponoviti?

V slovenskem prostoru bi lahko WWW prevedli v »Kaj je uspelo?« ali »Kaj je šlo dobro?«.

Na primer: »Projekt smo zaključili pred rokom. Kaj je šlo dobro? Ekipa je učinkovito komunicirala in določila prioritete. Kako to ponoviti? Nadaljujmo z rednimi tedenskimi sestanki in jasno razdeljenimi nalogami.«

Kulturne in jezikovne razlike v pohvali

Kljub učinkovitosti teh tehnik se v različnih kulturah srečujemo z raznolikimi pristopi k pohvalam. Medtem ko Američani in Britanci pohvale pogosto dajejo z navdušenjem, so Nemci znani po svoji zadržanosti. Pohvale v nemški kulturi so navadno kratke, jedrnate in osredotočene na dosežke. V Sloveniji smo nekje vmes. Cenimo pohvalo, vendar pričakujemo, da bo iskrena in konkretna, včasih pa tudi malo zavita v celofan. J

Prevajanje tehnik pohval v slovenski prostor je še en zanimiv izziv. Akronimi, kot so SBI in WWW, so v angleščini preprosti in tekoči, a njihov neposreden prevod pogosto zveni okorno. SVU in recimo KJU (kaj je uspelo) lahko ohranita pomen, vendar morda ne bosta takoj razumljiva v vsakdanji rabi.

Zakaj je prilagoditev pomembna?

Prilagoditev tehnik pohval našemu kulturnemu in jezikovnemu okolju je ključnega pomena. Pohvala mora zveneti naravno in se ujemati s pričakovanji prejemnika. Neposredno kopiranje tujih praks lahko povzroči zmedo ali celo nelagodje. Preveč navdušena pohvala v slovenskem poslovnem okolju lahko na primer zveni pretirano in neiskreno.

Po drugi strani pa lahko te tehnike, če so ustrezno prenesene, pripomorejo k razširitvi naših obzorij in izboljšanju komunikacije na delovnem mestu. SBI nas uči jasnosti, sendvič metoda občutljivosti, WWW pa pozitivne refleksije, zato lahko prava kombinacija teh pristopov ustvari okolje, kjer se zaposleni počutijo cenjene in motivirane.

Torej je pohvala umetnost in orodje?

Pohvala je več kot le lepa beseda – je orodje, ki ga lahko uporabimo za izboljšanje odnosov, dvig produktivnosti in gradnjo zaupanja. Z razumevanjem različnih tehnik ter s prilagoditvijo njihovih elementov našemu okolju lahko ustvarimo kulturo priznavanja in spoštovanja.

Torej, ko boste naslednjič pohvalili sodelavca, poskusite z eno od teh tehnik. A ne pozabite, da je ključ vedno v iskrenosti. In kot pravi star slovenski pregovor: »Lepa beseda lepo mesto najde.«