Vsako leto 31. oktobra po vsem svetu praznujemo noč čarovnic, bolj znano kot Halloween. Ta temačen, a hkrati zabaven praznik je znan po strašljivih kostumih, izrezovanju buč, grozljivih filmih in hišah strahov. Čeprav je najbolj priljubljen v Združenih državah Amerike, je noč čarovnic v zadnjih letih našla pot tudi do Slovenije, kjer postaja vse bolj priljubljena. Pa poglejmo, kako je ta praznik nastal, kdo ga praznuje in kako smo ga Slovenci posvojili v zadnjih letih.

Kako je prišlo do noči čarovnic?

Praznovanje noči čarovnic izvira iz starodavnega keltskega festivala Samhain, ki so ga Kelti praznovali pred več kot 2000 leti. Ta festival je zaznamoval konec poletja in začetek temnejšega dela leta. Verjeli so, da se na predvečer Samhaina (31. oktober) tančica med svetom živih in mrtvih stanjša, zato so duhovi lahko obiskali svet živih. Da bi se zaščitili pred zlobnimi duhovi, so ljudje nosili maske in prižigali velike ognje.

Ko so Rimljani osvojili keltska ozemlja, so njihove tradicije prepletli s svojimi prazniki, med katerimi je bil tudi praznik Feralia, posvečen duhovom mrtvih. Pozneje je s širjenjem krščanstva cerkev poskušala poganske običaje prilagoditi krščanskim praznikom. Tako je Samhain sčasoma postal predvečer vseh svetih – All Hallows' Eve, od koder izhaja današnje ime Halloween.

Kdo praznuje noč čarovnic?

Tradicionalno se noč čarovnic najbolj povezuje z anglosaksonskimi državami, predvsem s Severno Ameriko. V ZDA je praznik postal izjemno priljubljen v 19. stoletju, ko so irski in škotski priseljenci prinesli svoje običaje s seboj. Z leti so Američani noč čarovnic preoblikovali v bolj družinski in zabavnwjši praznik, ki vključuje izrezovanje buč (jack-o'-lanterns), preoblačenje v strašljive ali komične kostume ter tradicionalno trick-or-treating – obhod sosedov za nabiranje sladkarij.

Noč čarovnic se praznuje tudi v Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji in na Irskem, medtem ko so v mnogih drugih državah še vedno bolj v ospredju prazniki, povezani z obeleževanjem mrtvih, kot je na primer dan mrtvih v Mehiki.

Kako praznujemo noč čarovnic v Sloveniji?

V Sloveniji noč čarovnic nima tako dolgo tradicije, kot jo ima na Zahodu. Dolgo časa je bil 31. oktober bolj povezan s praznikom dneva reformacije, naslednji dan pa z dnevom spomina na mrtve (1. november). Vendar pa je noč čarovnic v zadnjih letih postala vse bolj priljubljena tudi pri nas, predvsem med mlajšimi generacijami, ki uživajo v strašljivih kostumih, zabavah in filmskih večerih z grozljivkami.

V zadnjem desetletju smo v Sloveniji opazili porast praznovanja noči čarovnic, predvsem zaradi vpliva zahodnih medijev in kulture. Trgovine ponujajo izrezovanje buč, dekoracije za hiše, v kinodvoranah so priljubljene grozljivke, po slovenskih mestih pa potekajo tematske zabave. Mlajši otroci se oblačijo v čarovnice, duhove, zombije ali pravljične junake ter obiskujejo prireditve z ustvarjalnimi delavnicami, kjer lahko izdelujejo buče ali strašljive maske.

Kljub temu pa noč čarovnic pri nas še vedno ni povsem nadomestila bolj tradicionalnih slovenskih praznikov. 1. november, dan spomina na mrtve, ostaja čas, ko se družine zberejo in obiščejo grobove svojih najbližjih. A noč čarovnic se je kljub temu uspešno uveljavila kot zabaven uvod v ta čas spominjanja in spoštovanja do mrtvih.

Praznik, ki združuje staro in novo

Čeprav noč čarovnic v Sloveniji nima enakih korenin kot na Zahodu, se je uspešno vklopila v naše praznične navade. Postala je praznik, kjer lahko izrazimo svojo ustvarjalnost in se zabavamo s strašljivimi kostumi, a hkrati ohranjamo spoštovanje do naših lastnih tradicionalnih praznikov. Ali boste letos izrezovali buče, gledali grozljivke ali pa organizirali zabavo v kostumih? Noč čarovnic je tukaj, da vam omogoči vse to!