Čeprav so predlogi besede, ki imajo velikokrat največ tri črke, jih še vedno nismo povsem usvojili.

Če še vedno mislite, da je za dobro rokovanje s predlogi dovolj znani Ta suhi škafec pušča, je današnji članek pravšnji za vas. 

Boš prišla z prikolico?

Če niste vsaj malo zastrigli z ušesi, ko ste prebrali podnaslov članka, nujno berite naprej.

Hitro obnovimo že znana pravila

• Predlog S uporabljamo pred nezvenečimi nezvočniki ali poenostavljeno:

iz stavka T a s u h i š k a f e c p u š č a odstranimo samoglasnike (črke, ki niso odebeljene).

• Ostanejo črke, pred katerimi pišemo predlog S: t, s, h, š, k, f, c, p, č. Predlog Z pišemo pred vsemi drugimi črkami.

Raba predlogov K in H je še preprostejša:

• predlog H uporabljamo pred črkama K in G (spomnite se na enoto za kilogram – kg), predlog K pa pred vsemi drugimi črkami.

Predlogov ne kopičimo

Tako kot normativni priročniki odsvetujejo kopičenje veznikov, je tudi kopičenje predlogov pred istim samostalnikom neustrezno.

• V in okoli hiše. →  V hiši in okoli nje.
• Na in pod mizo. → Na mizi in pod njo.
• Počistite pred in po uporabi. → Počistite pred uporabo in po njej.

Tovrstne primere pravilno strukturiramo tako, da v prvem delu (pred veznikom in) izpišemo jedro, v nadaljevanju (za veznikom) pa uporabimo zaimenske oblike. Te se morajo seveda glede na spol in število ujemati (nanašati) z jedrnim samostalnikom.

Primeri rabe

• Prehranske dodatke dodajte pred treningom in po njem.

trening → jedro, njem → nanašalnica

• Prehranske dodatke spijte pred treningom, med njim in po njem.
• Prehranske dodatke spijte pred treningom, med treningom in po njem.

Kopičenje predlogov je pogosto tudi v kombinaciji s predložnimi zvezami.

• Z v skupine razdeljenimi učenci je lažje delati.

Predloga bodeta v oči tudi zaradi težke izgovorljivosti. Namesto tovrstnega kopičenja predložno zvezo postavimo za jedro oz. jedrno besedo (učenci).

• Z učenci, razdeljenimi v skupine, je lažje delati.

Poved tako zveni bistveno bolje, kajne? 

Predlogov ne ponavljamo

Oglejmo si naslednje povedi.

• Pogledali smo v omaro, v predal, v košaro in v skrinjico, a prstana nismo našli.
• Na poroko se bom odpeljala s Sonjo, z Anjo, z Marjetko in s Tanjo.
• Kot svetovna popotnica je živela v Pragi, na Dunaju, v Madridu in tudi na Ptuju.

V oči verjetno zbode kopica povsem nepotrebnih predlogov. Počistimo predložno nesnago v zgornjih povedih.

1. primer: predlog V

Ugotovimo, da se v prvi povedi ponavlja enak predlog, in sicer predlog V.

Jezik vedno teži k jedrnatosti, zato si zapomnimo: enakega predloga v isti povedi ne ponavljamo.

• Pogledali smo v omaro, predal, košaro in skrinjico, a prstana nismo našli.

2. primer: predloga S in Z

Predloga S/Z izražata enak pomen (predlog Z je le zveneča oblika predloga S).

Če to ugotovitev povežemo z zgornjo: tudi v drugi povedi predloga S/Z ne ponavljamo, četudi prve črke besed zahtevajo različen predlog.

Uporabimo obliko, ki se ujema s prvo od naštetih besed:

• Na poroko se bom odpeljala s Sonjo, Anjo, Marjetko in Tanjo.

3. primer: predloga V in NA

Nekoliko trši jezikovni oreh je tretja poved, v kateri smo uporabili dva različna predloga: V in NA. Čeprav ponavljanje predlogov nekoliko zmoti, je poved zapisana pravilno, saj moramo zaradi njune različne vloge uporabiti oba.

Ponavljanju se lahko izognemo tako, da skupaj zapišemo besede, ki zahtevajo enak predlog:

• Kot svetovna popotnica je živela v Pragi, Madridu, na Dunaju in tudi (na) Ptuju.

Kaj smo se tokrat naučili

Predvsem v publicističnih besedilih in javnih poročilih večkrat izstopa še ena predložna smetka – predlog tekom.

Če mu je bil stari Pravopis izrazito (1962) nenaklonjen, ga novejši slovarji označujejo s kvalifikatorjem pisarniško in uradovalno ter ga tako ne prepovedujejo.

Če poved to dopušča, predlog tekom nadomestite s pomensko dvojnico drugega predloga, recimo med, sčasoma, v (obdobju, postopku), ali poved preoblikujte.

• Tekom študija je spoznal veliko pomembnih ljudi. → Med študijem/V obdobju študija je spoznal veliko pomembnih ljudi.